Labi in njegove tegobe – drugič

Napredujeva… Labi začenja dobivati “obliko”, ni več popolnoma zaobljen in če se zelo potrudim, zatipam tudi rebra. Pot bo še dolga, vendar greva v pravi smeri.

Kar se tiče gibanja, štirikrat tedensko uro ali več hodiva, dvakrat tedensko pol ure tečeva, en dan pa je namenjen počitku. Labi ima goro energije in želje po aktivnosti, žal pa ga kilaža pošteno ovira. Acanini briketi, so se izkazali za odličen izbor, čeprav so pri prvem tehtanju povzročili pravi šok. Po enem tednu hujšanja, je Labi namreč tehtal pol kilograma več kot prej. Po malo premisleka in debatiranja, sem prišla do zaključka, da je zaradi obilice gibanja in beljakovinsko bogate hrane, začel pridobivati na mišični masi. Mišice so seveda težje od maščevja, zato je šla teža gor.

Počasi ga navdušujem tudi nad igro. Žoge sicer še ne prinese (kar je ekstra bizarno za prinašalca), sva pa našla alternativo. Po kupu zavrnjenih igrač, sem mu naredila novo, čisto njegovo – Konga na vrvici.  Tudi s Kongom se igra izključno doma in ne vedno, vseeno pa je to korak naprej. Včasih mi njegovo vedenje ni čisto nič jasno, veselo skače okoli mene, cvili, praska s taco – daje vse znake želje po igri – nikakor na noče vzeti ponujene igrače.

Kar se tiče šolanja, je zaenkrat bolj v ozadju. Nimam ga na primer srca učiti vajo “prostor”, saj ima velike težave z vstajanjem. Izboljšala sva odpoklic in toleranco do “haltija”, ostalo pa bo še malo počakalo.

Labi je razvil veliko privrženost do mojega Nema. Vedno mu je za petami, kar še dodatno dviguje stopnjo njegove aktivnosti ter zapolnjuje njegovo potrebo po pasji družbi (v prvem domu je namreč imel “bratca”, ki ga precej pogreša).