Category Archives: članki

pet napak, ki jih delate pri igri s psom

Igra s psom je ena najpomembnejših aktivnosti, ki jih počnete s svojim psom. Utrjuje vajin odnos, je super oblika rekreacije, pes pa ima priložnost sproščati svoje naravne nagone.

Marsikateri pasji lastnik misli, da njihov pes ni zainteresiran za igro, ker ne kaže interesa za igračo, ki mu jo bingljajo pod nosom. Ker vzame igračo in z njo zbeži oz. je ne želi vrniti lastniku. Ali ker nikoli ne pobere nobene od množice igrač, ki ležijo po hiši.

Postavlja se vprašanje, kaj počnete narobe, če se vaš pes ne želi igrati? V nadaljevanju bomo našteli pet najpogostejših napak pri plenski igri in kako jih odpraviti…

 

  1. “RAZVAJENOST”

Če ima pes ves čas dostop do vseh svojih igrač, hitro izgubijo svoj čar. Takšne igrače psi pogosto uničujejo (grizejo) ali premetavajo po stanovanju, redko pa se z njimi aktivno igrajo.

To nikakor ne pomeni, da pes ne sme imeti na razpolago nobene igrače, zgolj da imate eno igračo shranjeno in jo uporabljate samo za vajino skupno igro. Ta igrača bo za psa najbolj dragocena.

2. “MRTVA” IGRAČA

Foto: Maja Rozman

S plensko igro pes sprošča svoj nagon po lovu. Pomembno je, da plen (torej igrača) pred psom beži. Če igračo psu ponudimo pred gobec in ga prosimo naj jo vzame, mu zelo verjetno ne bo zanimiva.

Igrača mora pred psom vedno bežati. Vlečemo jo po tleh, tako da se mu umika in izmika. Po nekaj “pobegih”, mu pustimo, da jo ulovi ter ga pri tem veselo hvalimo.

3. GROBA IGRA

Večina lastnikov je močnejših od svojega psa in marsikateri med igro psa dominira, s tem, da mu jemlje igračo ali ga med igro vleče za sabo.

Plenska igra je edina situacija v življenju psa kjer je pes močnejši od svojega lastnika. Igrača predstavlja plen. Ko pes plen ulovi, ga stresa in vleče ter s tem premaguje. Tako se potrjuje, počuti močnega in samozavestnega. Bolj, ko se bo pes potrjeval skozi igro, rajši se bo igral.

4. PREDOLGA IGRA

Dobra plenska igra je za psa fizičen in mentalen napor. Zabaven način za porabljanje energije, s katerim ne smemo pretiravati. Pomembno je, da z igro prenehamo, ko se pes najbolj zabava, tako si bo vedno želel ŠE.

5. NAPAČNA IGRAČA

Foto: Maja Rozman

Zelo pogosto vodniki za igro uporabljajo napačno igračo. Posebej pri mladičih in občutljivih psih, je pomembno, da za igro uporabljamo mehko igračo.

Pri plenski igri pes igračo drži z zobmi in nam jo vleče iz rok. Pretrda igrača je lahko za psa neprijetna ali je ne more dovolj močno zgrabiti ter zato hitro izgubi interes za igro.

 

TOREJ…

Pri plenski igri gre za lovljenje in ubijanje “plena” (igrače). Pomembno je, da plen pred psom beži, vendar ga mora pes relativno hitro ujeti. Ko pes plen ujame, se mora zanj boriti, vseeno pa mora biti močnejši od nas, nas vleči za sabo in nam igračo na koncu iztgati iz rok.

Ko bo pes siguren v svojo moč in možnost nadvlade plena, nam bo po “zmagi” igračo začel nositi nazaj. Naučil se bo namreč, da je plen pri njemu mrtev pri nas pa živ (beži) in je zato bolj zabaven.  Skozi dobro plensko igro bo psu zrasla samozavest in želja po sodelovanju z nami.

Skoraj v vsakem psu se skriva vsaj malo plenskega nagona, le prebuditi ga morate.

 

Če pa mislite, da potrebujete strokovno pomoč, se nam pridružite na naši delavnici učinkovite igre s psom 😉

 

 

Naslovna fotografija: Maja Rozman

HDR delavnica Ljubljana

DSCF2664Za nami je prva pripravljalna delavnica za tekmovanje Hard Dog Race. V soboto se je zbrala skupina desetih zagnanih, aktivnih pasjeljubcev, ki so pod vodstvom dveh inštruktoric spoznavali različne veščine in znanja, ki psu in vodniku koristijo na progi HDR.

 

DSCF2969

Program smo začeli s treningom premagovanja ovir. Nekatere so bile zelo podobne tistim na tekmah HDR, druge čisto drugačne, vse pa so pomagale krepiti zaupanje psa vodniku in razvijati njegovo agilnost ter pogum. Naslednja faza priprav so bili skupinski štarti. Da psov ne bi preveč obremenili, smo začeli s štarti v trojkah ter postopoma nadaljevali na petorice. Psi so bližino svojih “so-tekmovalcev” prenesli presenetljivo dobro, celo tisti z zgodovino reaktivnosti niso imeli težav. Delavnico smo nadaljevali z uvodom v canicross tek, zaključili pa s skupinskim pohodom na Orle.

 

Cilj programa je bil vodnikom pokazati približne situacije s katerimi se bodo srečali na tekmovanju HDR in preizkusiti kako se psi v teh situacijah znajdejo. Vodniki so na delavnici ustvarilo sproščeno, veselo in visoko motivirano vzdušje, psi pa pokazali zgledno delo in lepo socializirano vedenje.

DSCF3287Avgustovska delavnica, ki se bo dogajala v Bovcu, bo malo drugačna. Izkoristili bomo Sočo, lokalne pohodniške poti in vse ostalo kar nam ponuja pokrajina po kateri bo tekla dejanska trasa slovenske HDR Base. Mesta se hitro polnijo, zato vas vabimo, da pohitite s prijavo.

 

 

 

 

saj zna, če hoče

Vsi, ki poznajo moj način dela vedo, da pri meni vsi tečajniki začnejo z individualnimi urami. Torej so na poligonu s svojim psom sami, brez (večjih) zunanjih motenj in deležni vse moje pozornosti. Začetniki so sprva večinoma negotovi in nerodni, njihovi psi pa to čutijo in se zato še bolj zatopijo v vohljanje in tekanje po poligonu. Zato je toliko bolj pomembno, da so prvi koraki v vzgojo psa čim bolj sproščeni, brez naglice ali obremenjevanja z napredkom so-tečajnikov.

Večinoma pasji tečajniki h meni ne pridejo kot mladiči, temveč najstniki ali odrasli psi z bolj ali manj obupanimi lastniki ter že izoblikovanimi navadami in vedenji.  Na prvih urah zelo pogosto slišim izjave v stilu, “saj zna, ČE hoče” ali “v hiši uboga vse, zunaj pa nič”. Psi so zelo učljiva bitja, ki s pravilnim delom hitro usvojijo tudi najbolj zahtevne vaje. Težava s katero se sreča večina pasjih lastnikov je to poslušnost prenesti v vsakdanje življenje, med živžav ljudi, psov, ptičev in sto drugih zanimivih dražljajev.

Zato glavni cilj šolanja psa nikoli ne sme biti poslušnost, temveč grajenje odnosa vodnik-pes. Skozi igro, premagovanje ovir, zabavne trike in (malo manj zabavne) vaje poslušnosti psa navadimo, da je sodelovanje z njegovim človekom najlepša in najbolj zanimiva popestritev vsakdana. Šele, ko je ta delovna dinamika dobro utrjena, začnemo z delom v skupini, urbanem okolju in na sprehodih ter počasi navajamo psa na čedalje bolj moteča okolja. Na individualnih urah lastnik dobi vse potrebne in željene informacije o pravilnem delu in vzgoji psa, sam program dela se lahko prilagodi potrebam posameznika, sploh, če s psom dela otrok ali oseba s posebnimi potrebami pa tudi, če ima vodnik zgolj drugačne želje in ambicije.

S sistematičnim, postopnim, predvsem pa doslednim delom, lahko v nekaj mesecih pridemo od “saj zna, če hoče” do “vedno hoče”. Skratka do psa, ki ga lahko brez skrbi in s ponosom peljemo s sabo kamorkoli.

Več o različnih programih Pasje šole Šavs najdete TUKAJ.

Spodnji video pa prikazuje “zabavno poslušnost” moje Sage, ki ji je delo samo po sebi nagrada 😉

 

članek z jaj(ci)čniki

ali vse kar ste želeli vedeti o sterilizaciji/kastraciji pa si niste upali vprašati 😉

Tečajniki se name pogosto obrnejo s kupom vprašanj o sterilizaciji oziroma kastraciji psa. Ali bi se odločili za poseg? Kakšne so prednosti in kakšne slabosti? Ali s posegom koristimo psu ali samo sebi? Veterinarji več ali manj brez izjeme priporočajo zgodnjo kastracijo in sterilizacijo. Ponavadi okoli šestega meseca starosti. Poleg preprečevanja neželjenih mladičev, naj bi poseg pozitivno vplival na dolgoročno zdravstveno stanje psa.

Ta članek je namenjen vsem zainteresiranim lastnikom, ki se morda ne zavedajo invazivnosti posega in dolgoročnih vplivov na psiho-fizično stanje psa. Lastnikom, ki morda slepo verjamejo svojemu veterinarju, ker je vendar profesionalec.

Poglejmo torej na vprašanje z drugega zornega kota…

 

VPLIV SPOLNIH HORMONOV

Večina pasjih lastnikov se ne zaveda, da razmnoževanje ni edina vloga reproduktivnih organov. Moški spolni hormon (testosteron) in ženski spolni hormon (estrogen) igrata ključno vlogo pri vzdrževanju mišic in rasti kosti.

Testosteron v puberteti vpliva na razvoj mišične mase in telesne višine, pri odraslih psih pa skrbi za vzdrževanje mišične mase in moči ter gostote kosti, zmanjšuje tudi količino maščobnega tkiva. Estrogen v puberteti skrbi za kostno zorenje in zraščanje rastnih ploščic, pri odraslih psih pa vzdržuje ustrezno mineralizacijo kosti.

STERILIZACIJA, KASTRACIJA

Sterilizacija psice je operativna odstranitev maternice in jajčnikov. Kastracija samca pa operativna odstranitev mod. Kot rečeno se poseg večinoma opravlja pred puberteto. Pri samcih to načeloma pomeni okoli šestega meseca starosti, pri psicah pa okoli devetega.

Poleg preprečevanja neželjenih brejosti, poseg preprečuje razvoj raka na modih, raka anusa in raka na jajčnikih. Kastracija samca naj bi zmanjšala tudi možnost neželjenega vedenja, kot je agresija do samcev in nagnjenost do “potepanja”.

STRANSKI UČINKI…

Manj oglasevani in poudarjani pa so znanstveno dokazani stranski učinki sterilizacij in kastracij:

 

  • rak (tumorji srca, kostni rak)
  • nenormalen razvoj in rast kosti
  • povečana možnost za displazijo kolkov
  • povečana možnost za razvoj hipotiroidizma
  • povečana možnost za razvoj inkontinence
  • povečana možnost za razvoj nalezljivih bolezni

 

ZA KONEC

Vsak pasji lastnik bi moral odgovorno skrbeti za svojega štirinožca,kar vključuje preprečevanje neželjenih brejosti, temeljito vzgojo in nadzor. Žal pa ne živimo v popolnem svetu, o čemer pričajo tudi prepolna zavetišča in veliko število zavrženih in zanemarjenih psov.

Osebno nisem pristaš sterilizacij in kastracij, razen v primeruzdravstveni težav ali znakov izrazite agresije, ki izvira iz dominance. Moja izkušnja je, da se psi, ki jim “vzamemo” spolne hormone pred puberteto, karakterno razvijejo veliko (dva do tri leta) pozneje kot nedotaknjeni psi. Te trditve sicer ne morem podpreti z znanstveno raziskavo, saj izvira iz mojega dela in izkušenj. Vendar zaradi tega in vseh zgoraj navedenih razlogov, vsem svojim tečajnikom svetujem, da v kolikor se bodo odločili za sterilizacijo/kastracijo, naj počakajo do enega leta starosti in s tem dajo svojemu štirinožcu možnost, da se psiho-fizično razvije popolnoma in v celoti.

Ta zapis temelji na obsežnem članku irskega veterinarja dr. Conor Brady-a, v katerem najdete tudi povezave na znanstvene raziskave, ki dokazujejo vse navedene trditve.

 

ravs!

V zadnjem času sem se srečala z več primeri, ko so ljudje poiskali mojo pomoč, ker se je njihov pes stepel. Iz svojega dela in lastnih izkušenj vem, da večina pasjih lastnikov ne ve kako reagirati v primeru pasjega pretepa. Upam, da bo spodnji zapis dosegel čim večje število ljudi in jih pomagal pripraviti na to morebitno neprijetnost.

 

ravs - 2AGRESIJA

Zavedati se moramo, da je agresija v živalskem svetu popolnoma normalen pojav in nujno potrebna za preživetje posameznika. Kljub temu, da so psi udomačeni že več tisoč let, agresija še ni popolnoma “izčiščena” iz njihovega genskega zapisa. Drugo pomembno dejstvo je, da je večina agresivnega vedenja ritualiziranega, ljudje pa pogosto ne ločimo med le-tem in resnično agresijo.

Za večino pasjih lastnikov je stresno že, da njihov pes zarenči ali pokaže zobe, kaj šele, da se zaplete v pretep. Ljudje bi želeli pse, ki v nobeni situaciji ne izkazujejo kakršnihkoli znakov agresije. Če to prenesemo v okvire človeškega vedenja, je to oseba, ki v celem svojem življenju ne bo niti enkrat izgubila živcev, dvignila glasu, rekla kaj nesramnega ali potrobila nekomu, ki jo je izsilil v prometu. 

To seveda ne pomeni, da lahko psom dovolimo, da se “zmenijo sami”. V primeru pasjega pretepa, moramo najprej oceniti ali resnično gre za pretep ali samo za bolj grobo in divjo obliko igre. V kolikor se nam zdi, da je ogroženo fizično ali psihično zdravje enega ali večih udeležencev je nujno, da situacijo prekinemo.

PRETEP

Pomembno je, da ostanemo mirni. Vpitje in histerija bosta pse spravila v še večjo vznemirjenost. Prav tako psov nikakor ne smemo brcati ali udariti s kakšnim pripomočkom. S tem bomo agresijo med njima še zaostrili, obstaja pa tudi možnost, da nas eden od psov ugrizne. 

  1. način – Najprej pse poizkusimo ločiti z glasnim in neprijetnim zvokom v njihovi neposredni bližini, npr. udarjanjem kovine ob kovino.
  2.  način – Vsak lastnik svojega psa prime za zadnje tace ter jih istočasno potegnemo nazaj in navzgor. Pomembno je, da psa primemo v območju kolčnih sklepov in ne pod kolenskimi, saj jih lahko s tem poškodujemo.
  3. način – Pse polijemo oz. poškropimo z mrzlo vodo.
  4. način – Uporabimo poper v razpršilu.
  5. način – V kolikor ne učinkuje nobeden od zgoraj naštetih načinov, pse primemo za ovratnice in jih poizkusimo potegniti narazen. Ta način naj bo uporabljen kot zadnji izhod, saj se s tem izpostavimo možnosti ugriza.

 

ravs - 1Skratka, v kolikor se znajdemo v položaju kjer moramo reševati pasji pretep, se tega lotimo mirno in racionalno. Kot bariero ne uporabljamo svojega telesa, z rokami segamo v pretep zgolj v skrajni sili in na situacijo se nikoli ne odzivamo z lastno nestrpnostjo, tako do psov kot tudi do lastnikov. Agresija rodi agresijo in v kolikor situacije nismo sposobni rešiti kulturno in konstruktivno, se lahko vedno obrnemo na ustrezne vladne organe.

prvega ne pozabiš nikoli…

DSC_0293Ko razmišljate o svojem prvem psu, si predstavljate očarljivega, razposajenega, simpatičnega mladička, ki bo spal pri vaših nogah (ali v vašem naročju), capljal za vami po stanovanju ter vas zvesto spremljal na sprehodih.

Mnogi novopečeni pasji lastniki s presenečenjem ugotovijo, da njihov novi štirinožni otrok grize, laja, žveči in ni sobno čist. Kljub temu, da so to popolnoma normalna, naravna in potrebna pasja vedenja.

Preden v svoje življenje povabite novega življenjskega sopotnika, je pametno in pravično, da se informirate o pričakovanih vedenjih pasjega mladiča, o tem katera vedenja so nesprejemljiva ter kako jih lahko popravite oziroma odpravite. Psi nam želijo ustreči, vendar jim moramo pokazati kako nam lahko. Lastniki morajo svojega mladiča naučiti kam lahko gre na potrebo, kaj lahko žveči, sedeti ob srečanju s človekom, hoje na popuščenem povodcu, kdaj je čas za divjanje in kdaj za počitek, kako omejiti svoje (popolnoma normalno) grizenje in kako čim bolj uživati v družbi drugih psov ter ljudi.

HIŠNA ČISTOST

Od prvega dneva v novem domu, moramo izvajati dosledno navajanje na hišno čistost in navajanje na igrače za žvečenje. V prvem tednu se mladički namreč navadijo na vedenja, ki ji spremljajo naslednje tedne, mesece, včasih celo leta.

VSAKDANJIK

Mladiček se mora navaditi na živžav domačega življenja – zvok sesalca, kuhinjski hrup, kričanje na televiziji, jok otrok in prerekanje odraslih. V času, ko se njegov sluh in vid še razvijata, se bo pes lažje navadil zvoke, ki bi ga lahko kot starejšega prestrašili.

Na podoben način, se mora mladiček navaditi na zvoke, prizore in okolja v vsakdanjem življenju. Njegovih sprehodov ne smemo omejiti zgolj na okolico doma, peljati ga moramo v čim več različnih okolij in situacij ter poskrbeti, da jih ima priložnost raziskovati in da se v njih počuti varno.

SOCIALIZACIJA

kali-3Navajanje na kontakt z ljudmi in psi je ključnega pomena za uravnovešen razvoj

 

pasjega mladiča. Pri socializaciji na ljudi, moramo dati poseben poudarek tujcem, moškim in otrokom. Paziti moramo, da se naš mladiček pri vsakem stiku z novim posameznikom počuti sproščeno.

INHIBICIJA UGRIZA

Odrasel pes ima zobe in čeljusti, ki lahko povzročijo škodo ljudem, psom in drugim živalim, zato se morajo naučiti previdnosti. Mladiči začnejo razvijati občutek za moč svojega ugriza že v leglu med igro s svojimi bratci in sestricami ter jo kasneje nadaljujejo skozi igro z vrstniki. Naloga lastnika je, da, skozi igro in rokovanje, mladička nauči inhibicije ugriza pri ljudeh.

 

BG_šavs_IMG_3834 copyVsi sanjamo o popolnem pasjem prijatelju. O vdanem, poslušnem štirinožcu v stilu Lassie, Benjija ali Eddieja. Zavedati pa se moramo, da ni naloga psa ugotoviti kako nam ustreči, temveč ga moramo tega naučiti mi.

V tem članku so navedena le najpomembnejša poglavja vzgoje mladega psa. Povzeta po knjižici BEFORE You Get Your Puppy, dr. Ian-a Dunbar-ja, ki jo priporočam v branje vsem bodočim pasjim lastnikom.

 

 

a girl’s best friend…

Whoever said diamonds are a girl’s best friend, never owned a dog… 😉

DSCF4533

Moja ljubezen do psov sega v zgodnje otroštvo. Ko sem pri štirinajstih končno do bila svojega prvega pasjega prijatelja, zlatega prinašalca Klasa, je bilo najino obiskovanje pasje šole kratkega trajanja. Delo v skupini in suhoparne vaje poslušnosti, me pri štirinajstih niso motivirale k sodelovanju. “Šolanje” sva nadaljevala sama, s poudarkom na premagovanju ovir in podobnimi zabavnimi vajami.

Danes so otroci moji najljubši tečajniki. Včasih v šolo pride cela družina in se dela s psom učijo vsi člani. Vključevanje otrok v proces šolanja jih nauči pravilnega rokovanja s psom in lahko zbliža družino. Pogosto imajo otroci priložnost popravljati starše pri delu s psom, kar jih nudi še prav poseben užitek 🙂

VSAKDANJIK

 

 

 

Predšolski in osnovnošolski otroci lahko sodelujejo pri hranjenju psa, s čimer delujemo preventivno pred varovanjem hrane oz. posode. Psa lahko krtačijo in sodelujejo pri kopanju, s tem se bodo naučili nežnega in pozornega rokovanja. Lahko jih začnemo učiti tudi prepoznavanja osnov pasje govorice telesa. Skozi pravilno, umirjeno plensko igro in prinašanje žoge, otrok in pes gradita svoj odnos ter uživata v druženju.

POSLUŠNOST

DSCF4486

Tako za pse kot za otroke, so triki in premagovanje ovir bolj zabavni od klasične poslušnosti. Tovrstne vaje so aktivne, zabavne in nekaj s čimer se lahko “postaviš” tudi pred prijatelji. Ker pa to niso vaje z veliko uporabno vrednostjo za vsakdanje življenje, ni nič hudega, če otroci prepogosto ponavljajo povelja in je nagrajevanje malo nedosledno.

Pri otrocih mlajših od (cca.) 10 let, je priporočljivo, da psa vaje nauči eden od staršev in jih otroci le utrjujejo.

 

 

KDAJ JE OTROK PRIPRAVLJEN NA PSA?

Za konec, še najbolj pogosto postavljeno vprašanje, kdaj je otrok pripravljen na psa? V družinah se pogosto pojavi situacija, kjer si otroci močno želijo psa, na koncu pa skrb zanj pade na starše (oziroma na mamo).

DSCF4482

Vsekakor je nakup psa smiseln le, če si psa želi celotna družina oziroma če si starša psa kupita kot spremljevalca zase.                                         Ko k hiši pride mladiček, je navdušenje vedno veliko, vendar noviteta (pre)hitro zbledi. Pomembno je, da otroke v skrb in vzgojo vključujemo od prvega dne dalje. Na ta način otroci s psom razvijejo pristen odnos in jim ne predstavlja zgolj nove igrače. Prav tako jih s tem učimo odgovornosti in prevzemanja skrbi za drugo živo bitje.

 

Zelo lepa preizkušnja za otroka, ki si želi svojega psa je “sprehajanje povodca”. Otroku kupimo povodec in mu obljubimo, da bo dobil psa, če je en mesec sposoben trikrat na dan na sprehod “peljati” samo povodec. Otrok, ki vztraja cel mesec, bo skoraj gotovo predano skrbel za svojega štirinožnega prijatelja (v okviru svojih zmožnosti, seveda).