Tag Archives: igra

Kaj smo zamudili v zadnjih dveh mesecih in kako naprej

40F15ABE-038D-456F-9554-53CBC7D3D9C6Krizno obdobje minulih mesecev je pustilo posledice na življenjih vseh. Ne samo ljudi, temveč tudi naših mladih psov. Zadnja dva meseca, smo vsi iskali samoto in se izogibali srečanjem z drugimi ljudmi. Zato so bili naši mladiči prikrajšani za socializacijo s pasjimi vrstniki in tujimi ljudmi ter habituacijo na marsikatere okoljske dejavnike.

KAJ SOCIALIZACIJA SPLOH JE?

V naravi živali je, da se izogibajo vsemu novemu, saj nepoznane stvari predstavljajo potencialno grožnjo. Vsaka mlada žival gre skozi obdobje t.i. socializacije, da se navadi na svoje normalno okolje. To je obdobje, ko je mlada žival manj plašna in bolj dojemljiva za nove stvari. Prav tako lažje tvori socialne vezi. Pri psih to obdobje traja nekje do 5. meseca starosti, vendar je izvajanje obsežne in temeljite socializacije pomembno celo prvo leto življenja.  Tudi odrasle živali so se sposobne navaditi na novosti, vendar proces običajno traja dlje časa.

Socializacija = navajanje na tuje ljudi, domače in divje živali

Habituacija = navajanje na nova okolja, zvoke, materiale, ipd.

 

KAKO SE SOCIALIZACIJE LOTITI?

Socializacijo z ljudmi najlažje izvajamo tako, da tujci psa hranijo iz roke. Pomembno je, da uporabimo čim bolj različne ljudi – moške in ženske; visoke in majhne; otroke, mlade in stare; ljudi z brki, brado, kapo, očali, v uniformah, na invalidskem vozičku, s palico, itd.

Socializacija s psi pomeni redne stike z novimi psi. Občasna igra je zaželjena, vendar le dokler ne vodi v podrejanje ali celo agresijo, zato je pomembno, da skrbno izbiramo pasje prijatelje. Pomembneje je, da našega štirinožca vodimo v okolja kjer sreča dovolj drugih psov s katerimi se lahko povoha ali si jih vsaj mirno ogleda.

Habituacijo izvajamo tako, da psa vodimo v nova okolja in situacije. Priporočljivo je, da jih tam hranimo iz roke ali se z njimi igramo, sploh če gre za psa, ki je nesiguren ali nervozen po naravi. Če naštejemo nekja primerov – plenska igra ob zelo prometni cesti; izlet v živalski vrt, kjer psa mirno spodbujamo ali nagrajujemo, ko ogleduje in voha nove živali; obisk kafiča, kjer pes žveči bikovko; vožnja z avtobusom ali vlakom, kjer psa nagrajujemo; ipd.

IZOLACIJA

Če so bili mladi psi v obdobju socializacije izolirani in niso bili izpostavljeni različnim izkušnjam in doživetjem, lahko pričakujemo, da se bodo razvili v nesigurne in plašne pse. Mladiči, ki niso imeli stikov z drugimi psi, bodo verjetno nanje reagirali s histerijo ali celo agresijo. Pomanjkljiva socializacija na tujce, lahko vodi v strah pred le-temi. Psi, ki so navajeni le enega okolja, bodo v novem okolju nesigurni in lahko s strahom in paniko reagirajo na nenadne dražljaje.

KAJ ZDAJ?

F29447ED-21BF-4D09-8421-018C25786CC8Naša življenja se počasi vračajo v normalo (neke vrste), zato je pomembno, da nadoknadimo zamujeno tudi na tem področju. Smiselno si je pripraviti seznam stvari oziroma izkušenj za katere je bil vaš pes v tem času prikrajšan in se sistematično lotiti reševanja situacije. Tudi, če pri svojem mladiču ne opazite znakov pomanjkljive socializacije (negotovost, strah, znaki agresije, …), je pametno delovati preventivno.

MOJA IZKUŠNJA…

Sama imam doma dva osem mesečna dobermana – Asho in Thora, ki sta obdobje izolacije preživele izredno aktivno. Učila sta se vaj poslušnosti, sledarila, delala vaje za pasji fitnes in zavedanje telesa, itd. Vendar sta dneve preživljala na travnikih in v gozdovih, stran od ljudi, psov in urbanega okolja.

V zadnjjih dveh tednih, pri vsakem opažam drugačne znake pomankljive socializacije. Asha je negotova okoli tujih psov, Thor pa v urbanem okolju. Kljub temu, da sta bila prve pol leta svojega življenja načrtno in obsežno socializirana, sta dva meseca izolacije pustila posledice.

Sedaj je njun program treningov dopolnjen s sprehodi po različnih delih Ljubljane in igro s pasjimi vrstniki, ki obiskujejo naše tečaje. Z malo vloženega truda in časa, bosta hitro spet ista samozavestna mlada psa kot sta bila pred izolacijo.

PROGRAM SOCIALIZACIJE

Ker se s podobno situacijokot jaz srečuje marsikateri lastnik pasjega mladiča, bomo 810AE6CB-D3E9-4B72-8EAE-35766D11F674pri Šavsu organizirali program skupinske socializacije. Namenjen bo socializaciji na pse in ljudi ter habituaciji na urbano okolje. Delo bo potekalo v skupini, kjer bomo drug drugemu pomagali, da z našimi štirinožci nadoknadimo zamujeno.

Več o programu si lahko preberete TUKAJ.

pet napak, ki jih delate pri igri s psom

Igra s psom je ena najpomembnejših aktivnosti, ki jih počnete s svojim psom. Utrjuje vajin odnos, je super oblika rekreacije, pes pa ima priložnost sproščati svoje naravne nagone.

Marsikateri pasji lastnik misli, da njihov pes ni zainteresiran za igro, ker ne kaže interesa za igračo, ki mu jo bingljajo pod nosom. Ker vzame igračo in z njo zbeži oz. je ne želi vrniti lastniku. Ali ker nikoli ne pobere nobene od množice igrač, ki ležijo po hiši.

Postavlja se vprašanje, kaj počnete narobe, če se vaš pes ne želi igrati? V nadaljevanju bomo našteli pet najpogostejših napak pri plenski igri in kako jih odpraviti…

 

  1. “RAZVAJENOST”

Če ima pes ves čas dostop do vseh svojih igrač, hitro izgubijo svoj čar. Takšne igrače psi pogosto uničujejo (grizejo) ali premetavajo po stanovanju, redko pa se z njimi aktivno igrajo.

To nikakor ne pomeni, da pes ne sme imeti na razpolago nobene igrače, zgolj da imate eno igračo shranjeno in jo uporabljate samo za vajino skupno igro. Ta igrača bo za psa najbolj dragocena.

2. “MRTVA” IGRAČA

Foto: Maja Rozman

S plensko igro pes sprošča svoj nagon po lovu. Pomembno je, da plen (torej igrača) pred psom beži. Če igračo psu ponudimo pred gobec in ga prosimo naj jo vzame, mu zelo verjetno ne bo zanimiva.

Igrača mora pred psom vedno bežati. Vlečemo jo po tleh, tako da se mu umika in izmika. Po nekaj “pobegih”, mu pustimo, da jo ulovi ter ga pri tem veselo hvalimo.

3. GROBA IGRA

Večina lastnikov je močnejših od svojega psa in marsikateri med igro psa dominira, s tem, da mu jemlje igračo ali ga med igro vleče za sabo.

Plenska igra je edina situacija v življenju psa kjer je pes močnejši od svojega lastnika. Igrača predstavlja plen. Ko pes plen ulovi, ga stresa in vleče ter s tem premaguje. Tako se potrjuje, počuti močnega in samozavestnega. Bolj, ko se bo pes potrjeval skozi igro, rajši se bo igral.

4. PREDOLGA IGRA

Dobra plenska igra je za psa fizičen in mentalen napor. Zabaven način za porabljanje energije, s katerim ne smemo pretiravati. Pomembno je, da z igro prenehamo, ko se pes najbolj zabava, tako si bo vedno želel ŠE.

5. NAPAČNA IGRAČA

Foto: Maja Rozman

Zelo pogosto vodniki za igro uporabljajo napačno igračo. Posebej pri mladičih in občutljivih psih, je pomembno, da za igro uporabljamo mehko igračo.

Pri plenski igri pes igračo drži z zobmi in nam jo vleče iz rok. Pretrda igrača je lahko za psa neprijetna ali je ne more dovolj močno zgrabiti ter zato hitro izgubi interes za igro.

 

TOREJ…

Pri plenski igri gre za lovljenje in ubijanje “plena” (igrače). Pomembno je, da plen pred psom beži, vendar ga mora pes relativno hitro ujeti. Ko pes plen ujame, se mora zanj boriti, vseeno pa mora biti močnejši od nas, nas vleči za sabo in nam igračo na koncu iztgati iz rok.

Ko bo pes siguren v svojo moč in možnost nadvlade plena, nam bo po “zmagi” igračo začel nositi nazaj. Naučil se bo namreč, da je plen pri njemu mrtev pri nas pa živ (beži) in je zato bolj zabaven.  Skozi dobro plensko igro bo psu zrasla samozavest in želja po sodelovanju z nami.

Skoraj v vsakem psu se skriva vsaj malo plenskega nagona, le prebuditi ga morate.

 

Če pa mislite, da potrebujete strokovno pomoč, se nam pridružite na naši delavnici učinkovite igre s psom 😉

 

 

Naslovna fotografija: Maja Rozman

“obramba” za vsakogar

V zadnjih letih sodobna družba doživlja pravi “doggy boom”… pes kot družinski član, življenjski sopotnik ali celo nadomestilo za otroka. Temu primerno se razvija tudi storitvena industrija – pasje šole, varstva in saloni se množijo kot gobe po dežju. Podobno se dogaja tudi s kinološkimi športi. Medtem, ko discipline kot so agility, rally obedience in mantrailling doživljajo razcvet pa IPO – najstarejši med kinološkimi športi – počasi tone v pozabo.

Večina laikov IPO (po novem IGP) pozna po disciplini obrambe, čeprav je program dejansko sestavljen iz treh disciplin – sledi, poslušnosti in obrambe. Priljubljen je predvsem pri kinologih “stare šole” ter nekaterih mlajših lastnikih delovnih pasem kot so belgijski in nemški ovčar.

Splošno je razširjeno mnenje, da psi, ki trenirajo obrambo postanejo agresivni in niso primerni za vrvež vsakodnevnega življenja. Znano je tudi, da se pri treningih obrambe marsikdo poslužuje grobih, korekcijskih metod, kar še dodatno odvrne potencialne  udeležence.

Vendar, ali je vse to res? Kot vedno, ima vsaka zgodba dve plati.

Foto: Anja Troha
Foto: Anja Troha

Če zelo poenostavimo, pri treningih obrambe psi zagrizejo v zaščitni rokav, ki ga nosi t.i. marker ter se z njim borijo. Da psa te reakcije naučimo, se sprva dela na igračo (klobaso), nato na blazino za grizenje in na koncu na rokave različnih velikosti in trdot. Vse pa se torej začne z IGRO. In igra lahko tudi ostane, v kolikor ima pes dovolj plenskega nagona, marker pa dovolj znanja ter občutka za psa.

Za grizenje rokava lahko namreč marker proži enega ali kombinacijo dveh nagonov – PLENSKEGA in OBRAMBNEGA. Pri slednjem, se pes počuti ogroženega in ugrizne iz potrebe po obrambi sebe oziroma želje po dominiranju nasprotnika. Pri aktivaciji obramnega nagona psa naučimo, da na grožnjo reagira z ugrizom. Od tod izvira tudi stereotip, da psi, ki trenirajo obrambo postanejo agresivni.

Nasprotno, pri aktiviranju plenskega nagona, psu celoten trening predstavlja zgolj igro, rokav, ki ga grize pa igračo. Ta način treninga psu krepi samozavest, razvija odnos z vodnikom, predstavlja konkretno fizično aktivnost in ventil za plenski nagon. V kolikor je pes bolj plašne narave, se verjetnost za agresijo zmanjša, saj se skozi redno “premagovanje markerja” začne počutiti močnejšega in bolj sigurnega.

Skratka, treningi obrambe, ki temeljijo

Processed with VSCO with f2 preset
Foto: Pavlina Mueller

na plenskem nagonu,  so primerni za VSE. Lahko se ga lotite s klasičnimi IPO pasmami, kot so nemški ovčar, doberman ali rottweiler pa tudi z ne-tipičnimi, kot so beli ali veliki švicarski ovčar, border collie, jack russel. Pomembno je le, da imajo psi dovolj želje po delu in da najdete markerja z malo posluha in razumevanja za “drugačne” 😉 Morda vas bo delo potegnilo in se boste lotili celotnega IPO programa ali pa boste ostali zgolj pri tedenski “plenski zabavi”. Konec koncev je važno samo, da se oba s psom zabavata in produktivno porabita skupni čas.

 

Naslovna fotografija: Anja Troha

 

 

delavnica – učinkovita igra s psom

Igra je najboljši način za utrjevanje odnosa med vami in vašim psom. Pes med igro sprošča svoje naravne nagone, oba pa z redno igro ohranjata fizično in mentalno aktivnost. Ali potrebujete še kakšen dodaten razlog?  poslusnostsaga030

Igra s psom ni le zabaven del življenja s psom. Je način za aktivno preživljanje skupnega
časa, izvrstna rekreacija za psa in vas ter izvrstna motivacija za delo (poslušnost, iskanje, premagovanje ovir, ipd.)

Od tečajnikov pogosto slišim, da njihov pes nima zanimanja za igro oziroma igrače. Ko se problema lotimo skupaj, se večinoma izkaže, da problem ni v psu in njegovih nagonih…

Tri najpogostejše napake vodnikov so:

  • pretrda igrača
  • preveč groba ali dominantna igra
  • premalo animirana igrača oz. premalo vložene energije

 

Cilj delavnice Igra s psom je pasjim lastnikom približati teorijo in prakso za kvalitetno plensko igro. Razložili vam bomo nekaj o nagonih, ki psa motivirajo ter učinkoviti igri. V praktičnem delu delavnice boste delali z “markerjem”, ki bo s svojim znanjem in občutkom za igro psu dodatno razvil zanimanje za igračo ter pod strokovnim vodstvom izboljševali svojo igro.

Aljaž - markiranje

Pri vodenju delavnice se mi bo pridružil Aljaž Janc, marker po programu IPO. V svojih kinoloških začetkih je bil Aljaž aktiven na podočjih rally obedience-a ter reševalnega dela, zadnja leta pa kot marker in vodnik v “kinološki klasiki”.

Za vse udeležence smo v sodelovanju s svetovno znanim proizvajalecem opreme za pse Julius-K9 pripravili tudi darilne vrečke.

 

Datum: 10.11.2018

Lokacija: Pasja šola Šavs, Ljubljana

Cena: 20 eur (15 eur – za trenutne in bivše “šavsarje”)

Prijave na info@shaws.si.

Delavnica je primerna za vse pasme in velikosti psov ter stopnje izkušenosti vodnikov. Število mest je omejeno.

 

 

 

HDR delavnica Ljubljana

DSCF2664Za nami je prva pripravljalna delavnica za tekmovanje Hard Dog Race. V soboto se je zbrala skupina desetih zagnanih, aktivnih pasjeljubcev, ki so pod vodstvom dveh inštruktoric spoznavali različne veščine in znanja, ki psu in vodniku koristijo na progi HDR.

 

DSCF2969

Program smo začeli s treningom premagovanja ovir. Nekatere so bile zelo podobne tistim na tekmah HDR, druge čisto drugačne, vse pa so pomagale krepiti zaupanje psa vodniku in razvijati njegovo agilnost ter pogum. Naslednja faza priprav so bili skupinski štarti. Da psov ne bi preveč obremenili, smo začeli s štarti v trojkah ter postopoma nadaljevali na petorice. Psi so bližino svojih “so-tekmovalcev” prenesli presenetljivo dobro, celo tisti z zgodovino reaktivnosti niso imeli težav. Delavnico smo nadaljevali z uvodom v canicross tek, zaključili pa s skupinskim pohodom na Orle.

 

Cilj programa je bil vodnikom pokazati približne situacije s katerimi se bodo srečali na tekmovanju HDR in preizkusiti kako se psi v teh situacijah znajdejo. Vodniki so na delavnici ustvarilo sproščeno, veselo in visoko motivirano vzdušje, psi pa pokazali zgledno delo in lepo socializirano vedenje.

DSCF3287Avgustovska delavnica, ki se bo dogajala v Bovcu, bo malo drugačna. Izkoristili bomo Sočo, lokalne pohodniške poti in vse ostalo kar nam ponuja pokrajina po kateri bo tekla dejanska trasa slovenske HDR Base. Mesta se hitro polnijo, zato vas vabimo, da pohitite s prijavo.

 

 

 

 

saj zna, če hoče

Vsi, ki poznajo moj način dela vedo, da pri meni vsi tečajniki začnejo z individualnimi urami. Torej so na poligonu s svojim psom sami, brez (večjih) zunanjih motenj in deležni vse moje pozornosti. Začetniki so sprva večinoma negotovi in nerodni, njihovi psi pa to čutijo in se zato še bolj zatopijo v vohljanje in tekanje po poligonu. Zato je toliko bolj pomembno, da so prvi koraki v vzgojo psa čim bolj sproščeni, brez naglice ali obremenjevanja z napredkom so-tečajnikov.

Večinoma pasji tečajniki h meni ne pridejo kot mladiči, temveč najstniki ali odrasli psi z bolj ali manj obupanimi lastniki ter že izoblikovanimi navadami in vedenji.  Na prvih urah zelo pogosto slišim izjave v stilu, “saj zna, ČE hoče” ali “v hiši uboga vse, zunaj pa nič”. Psi so zelo učljiva bitja, ki s pravilnim delom hitro usvojijo tudi najbolj zahtevne vaje. Težava s katero se sreča večina pasjih lastnikov je to poslušnost prenesti v vsakdanje življenje, med živžav ljudi, psov, ptičev in sto drugih zanimivih dražljajev.

Zato glavni cilj šolanja psa nikoli ne sme biti poslušnost, temveč grajenje odnosa vodnik-pes. Skozi igro, premagovanje ovir, zabavne trike in (malo manj zabavne) vaje poslušnosti psa navadimo, da je sodelovanje z njegovim človekom najlepša in najbolj zanimiva popestritev vsakdana. Šele, ko je ta delovna dinamika dobro utrjena, začnemo z delom v skupini, urbanem okolju in na sprehodih ter počasi navajamo psa na čedalje bolj moteča okolja. Na individualnih urah lastnik dobi vse potrebne in željene informacije o pravilnem delu in vzgoji psa, sam program dela se lahko prilagodi potrebam posameznika, sploh, če s psom dela otrok ali oseba s posebnimi potrebami pa tudi, če ima vodnik zgolj drugačne želje in ambicije.

S sistematičnim, postopnim, predvsem pa doslednim delom, lahko v nekaj mesecih pridemo od “saj zna, če hoče” do “vedno hoče”. Skratka do psa, ki ga lahko brez skrbi in s ponosom peljemo s sabo kamorkoli.

Več o različnih programih Pasje šole Šavs najdete TUKAJ.

Spodnji video pa prikazuje “zabavno poslušnost” moje Sage, ki ji je delo samo po sebi nagrada 😉

 

a girl’s best friend…

Whoever said diamonds are a girl’s best friend, never owned a dog… 😉

DSCF4533

Moja ljubezen do psov sega v zgodnje otroštvo. Ko sem pri štirinajstih končno do bila svojega prvega pasjega prijatelja, zlatega prinašalca Klasa, je bilo najino obiskovanje pasje šole kratkega trajanja. Delo v skupini in suhoparne vaje poslušnosti, me pri štirinajstih niso motivirale k sodelovanju. “Šolanje” sva nadaljevala sama, s poudarkom na premagovanju ovir in podobnimi zabavnimi vajami.

Danes so otroci moji najljubši tečajniki. Včasih v šolo pride cela družina in se dela s psom učijo vsi člani. Vključevanje otrok v proces šolanja jih nauči pravilnega rokovanja s psom in lahko zbliža družino. Pogosto imajo otroci priložnost popravljati starše pri delu s psom, kar jih nudi še prav poseben užitek 🙂

VSAKDANJIK

 

 

 

Predšolski in osnovnošolski otroci lahko sodelujejo pri hranjenju psa, s čimer delujemo preventivno pred varovanjem hrane oz. posode. Psa lahko krtačijo in sodelujejo pri kopanju, s tem se bodo naučili nežnega in pozornega rokovanja. Lahko jih začnemo učiti tudi prepoznavanja osnov pasje govorice telesa. Skozi pravilno, umirjeno plensko igro in prinašanje žoge, otrok in pes gradita svoj odnos ter uživata v druženju.

POSLUŠNOST

DSCF4486

Tako za pse kot za otroke, so triki in premagovanje ovir bolj zabavni od klasične poslušnosti. Tovrstne vaje so aktivne, zabavne in nekaj s čimer se lahko “postaviš” tudi pred prijatelji. Ker pa to niso vaje z veliko uporabno vrednostjo za vsakdanje življenje, ni nič hudega, če otroci prepogosto ponavljajo povelja in je nagrajevanje malo nedosledno.

Pri otrocih mlajših od (cca.) 10 let, je priporočljivo, da psa vaje nauči eden od staršev in jih otroci le utrjujejo.

 

 

KDAJ JE OTROK PRIPRAVLJEN NA PSA?

Za konec, še najbolj pogosto postavljeno vprašanje, kdaj je otrok pripravljen na psa? V družinah se pogosto pojavi situacija, kjer si otroci močno želijo psa, na koncu pa skrb zanj pade na starše (oziroma na mamo).

DSCF4482

Vsekakor je nakup psa smiseln le, če si psa želi celotna družina oziroma če si starša psa kupita kot spremljevalca zase.                                         Ko k hiši pride mladiček, je navdušenje vedno veliko, vendar noviteta (pre)hitro zbledi. Pomembno je, da otroke v skrb in vzgojo vključujemo od prvega dne dalje. Na ta način otroci s psom razvijejo pristen odnos in jim ne predstavlja zgolj nove igrače. Prav tako jih s tem učimo odgovornosti in prevzemanja skrbi za drugo živo bitje.

 

Zelo lepa preizkušnja za otroka, ki si želi svojega psa je “sprehajanje povodca”. Otroku kupimo povodec in mu obljubimo, da bo dobil psa, če je en mesec sposoben trikrat na dan na sprehod “peljati” samo povodec. Otrok, ki vztraja cel mesec, bo skoraj gotovo predano skrbel za svojega štirinožnega prijatelja (v okviru svojih zmožnosti, seveda).