Tag Archives: kinologija

za nosom

Najbolj razvito čutilo pri psu je voh. Tako kot je nos prevladujoč organ na pasji glavi, je center za voh prevladujoč v pasjih možganih. Za psa voh oblikuje podobo sveta.

Psi vohajo v “stereo”. To pomeni, da ločeno procesirajo vonjave iz vsake nosnice, na ta način pa lahko določijo smer. Vonj zaznavajo tudi v veliko višji resoluciji, kot ljudje. Podobno kot pri digitalni fotografiji, kjer so pri sliki v nizki resoluciji podrobnosti zamegljene, pri sliki v visoki resoluciji pa ostre. Medtem, ko ljudje (večinoma) zaznavamo mešanice različnih vonjev, psi zaznajo vsak posamezen vonj. Tudi, če je en vonj prevladujoč, lahko psi še vedno ločijo druge manj izrazite vonjave.

IMG_4764-2

Sposobnosti za voh se seveda razlikujejo glede na velikost, pasmo, dolžino nosu ter celo barvo kožuha. Kljub temu pa je znanstveno dokazano dejstvo, da ima pes vsaj 44-krat boljši nos kot človek. Z rednim delom, se njihove sposobnosti diskriminacije vonjav razvijajo še dodatno, prav tako pa tudi njihove mentalne sposobnosti.

Ponuditi našemu štirinožcu možnost, da aktivno uporablja in razvija svoje naravne sposobnosti, je največje darilo, ki mu ga lahko poklonimo. Večina sodobnih psov dobi hrano od lastnikov, zato jim za preživetje ni potrebno uporabljati čutil in/ali nagonov. Mnogo aktivnosti, ki jih počnemo s svojimi psi (tek, pohodništvo, metanje žoge, agility, ipd.) vključuje hitrost, vzdržljivost, razburjenje, natančnost in kontrolo, le redke pa umirjenost in koncentracijo. Delo z nosom od psa zahteva mirnost in mentalno aktivnost ter stimulira širok spekter njegovih naravnih sposobnosti.

unnamed (2)

 

SLEDARSTVO

Iskanje po sledi je le ena od mnogih oblik dela z nosom. Za razliko od mantrailing ali “air scent” iskanja človeka pa ima prednost, da jo lahko psu postavimo kar sami.

Pri sledarstvu pes v prvi vrsti išče vonj poškodb tal, ki jih je s hojo povzročil polagalec sledi. Intenzivnost teh vonjav je seveda odvisna od podlage. Poškodovana sveža, zelena trava na primer oddaja močnejši vonj kot odtis stopinje na orani njivi.

Cilj iskanja “klasičnega” iskanja po sledi je, da pes počasi in sistematično napreduje iz koraka v korak ter natančno sledi menjavam smeri. Tovrstno delo zahteva veliko koncentracije in je za večino psov mentalno precej naporno.

IMG_0121

UČENJE ISKANJA PO SLEDI

V tem zapisu vam bom predstavila kaj potrebujete, da psa začnete učiti iskanja po sledi in kako se tega lotiti.

1. Oprema za postavitev sledi

– količek ali palica (ki jo lahko zapičite v zemljo)

– priboljški, koščki mesa ali briketi

– travnik s svežo travo (visoko od 5-15 cm)

2. Oprema za delo psa

– oprsnica ali ovratnica

– malo daljši povodec (2-3 m)

3. POSTAVLJANJE SLEDI

– postavite se na teren za sled in si ob levo nogo zapičite količek

– malo pohodite travo na kateri stojite in vanjo položite priboljšek

– nato nadaljujete s hojo po principu stopanja prsti-peta; vsak korak malo “zahodite” in v odtis položite priboljšek

– sled polagate v krogu, iz desne proti levi; sprva naj bo premer kroga 3-4 metre, s treningom pa ga postopno večate

92948472_1148422335512261_1492285802879647744_n

– sled zaključite meter ali dva preden ste se vrnili do količka; ZAPOMNITE SI kje to je (najboljše si je vzeti za orientir kakšno krtino, rožo, ipd.)

V prvi stopnji učenja, mora biti hrana v vsakem koraku. Vedeti morate kje ste postavili sled, da lahko psu pomagate, če jo slučajno izgubi.

4. ISKANJE

– psa pripeljete na sled privezanega na povodec

– kakšen meter pred količkom ga posedete

– prvih nekaj iskanj boste morali z roko pokazati na prvi priboljšek, kasneje pa bo pes sam startal na količek in poiskal prvi košček

– ko z roko pokažete na prvi priboljšek, psu date povelje za iskanje, npr. “išči”, “sled”, “track”, ipd.

– sprva bo pes iskal tudi levo in desno; počasi pa se bo naučil, da hrana vedno leži v isti smeri

– psa držite na povodcu, da ne more v iskanju odtavati daleč od sledi; pustite pa mu, da sam reši “problem”; če obupa, torej neha iskati, mu naslednji košček nakažete z roko

– v kolikor se psu mudi in bi v iskanju izpuščal priboljške, ga ustavljamo s povodcem; pomembno je, da pes poje hrano iz vsakega koraka; ne pustimo mu, da napreduje, dokler ni pojedel prvega koščka v vrsti => na ta način se bo pes naučil počasnega, sistematičnega dela

– ko pes oddela celoten krog in pridete do točke kjer je sledi konec, psu v zadnjo stopinjo vržemo pest hrane (tako, da padejo iz zraka in pes ne vidi, da hrana prihaja od nas) => Na koncu sledi pes dobi večjo nagrado, ki pa mora priti v trenutku, ko pes najde zadnjo stopinjo. Če bi ga nagrada na koncu čakala ves čas, bi se mu celotno sled mudilo, da jo doseže čim prej.

– ko pes poje vse priboljške, ga veselo pohvalite in odpeljete s sledi

Za boljšo predstavo, bomo v prihodnjih dneh objavili video, kjer bo pravilen postopek polaganja in pobiranja sledi predstavljen tudi vizuelno.

unnamed

SLEDARSKE DISCIPLINE

Sledarstva se lahko lotimo kot prostočasne aktivnosti namenjene mentalni zaposlitvi našega psa ali tekmovalne discipline, kjer gre za natančno delo, z veliko pozornosti na detajlih.

V tekmovalni kinologiji obstaja več različnih disciplin sledarstva. Razlikujejo se po zahtevnosti, kompleksnosti in strogosti ocenjevanja. Pri nas se v sledarstvu lahko preizkusite kot del programa IGP (kjer je ena od treh disciplin, poleg poslušnosti in obrambe), IFH (izpiti in tekmovanja sledi same) ter RH-V (reševalsko sledarstvo; v kombinaciji z disciplino poslušnosti & ovir).

Za vsakogar, ki ga tovrstno delo zanima in veseli, se torej izzivov ne manjka. Če bi želeli osnovno stopnjo dela nadgraditi na tekmovalni nivo pa smo vam seveda na voljo za indvidualne treninge.

Tekmovalni…

NOV PROGRAM …

– za pse z zaključenim programom Osnovne poslušnosti in vodnike z željo po aktivnem kinološkem udejstvovanju

10 srečanj, 1x tedensko, 180 eur

Za vodnike, ki željio opravljati izpite po višjih kinoloških programih – BGH, IGP (bivši IPO), obedience, ipd. – ali psa pripraviti na vzrejni pregled.

Program dela se prilagaja željam in potrebam vodnika. Vključuje pa lahko višjo poslušnost, osnove iskanja po sledi, navajanje na strel, itd. Po dogovoru, omogočamo tudi delo na markerja (po programu IPO ali ZTP).

 

 

 

delavnica – učinkovita igra s psom

Igra je najboljši način za utrjevanje odnosa med vami in vašim psom. Pes med igro sprošča svoje naravne nagone, oba pa z redno igro ohranjata fizično in mentalno aktivnost. Ali potrebujete še kakšen dodaten razlog?  poslusnostsaga030

Igra s psom ni le zabaven del življenja s psom. Je način za aktivno preživljanje skupnega
časa, izvrstna rekreacija za psa in vas ter izvrstna motivacija za delo (poslušnost, iskanje, premagovanje ovir, ipd.)

Od tečajnikov pogosto slišim, da njihov pes nima zanimanja za igro oziroma igrače. Ko se problema lotimo skupaj, se večinoma izkaže, da problem ni v psu in njegovih nagonih…

Tri najpogostejše napake vodnikov so:

  • pretrda igrača
  • preveč groba ali dominantna igra
  • premalo animirana igrača oz. premalo vložene energije

 

Cilj delavnice Igra s psom je pasjim lastnikom približati teorijo in prakso za kvalitetno plensko igro. Razložili vam bomo nekaj o nagonih, ki psa motivirajo ter učinkoviti igri. V praktičnem delu delavnice boste delali z “markerjem”, ki bo s svojim znanjem in občutkom za igro psu dodatno razvil zanimanje za igračo ter pod strokovnim vodstvom izboljševali svojo igro.

Aljaž - markiranje

Pri vodenju delavnice se mi bo pridružil Aljaž Janc, marker po programu IPO. V svojih kinoloških začetkih je bil Aljaž aktiven na podočjih rally obedience-a ter reševalnega dela, zadnja leta pa kot marker in vodnik v “kinološki klasiki”.

Za vse udeležence smo v sodelovanju s svetovno znanim proizvajalecem opreme za pse Julius-K9 pripravili tudi darilne vrečke.

 

Datum: 10.11.2018

Lokacija: Pasja šola Šavs, Ljubljana

Cena: 20 eur (15 eur – za trenutne in bivše “šavsarje”)

Prijave na info@shaws.si.

Delavnica je primerna za vse pasme in velikosti psov ter stopnje izkušenosti vodnikov. Število mest je omejeno.

 

 

 

HDR delavnica Ljubljana

DSCF2664Za nami je prva pripravljalna delavnica za tekmovanje Hard Dog Race. V soboto se je zbrala skupina desetih zagnanih, aktivnih pasjeljubcev, ki so pod vodstvom dveh inštruktoric spoznavali različne veščine in znanja, ki psu in vodniku koristijo na progi HDR.

 

DSCF2969

Program smo začeli s treningom premagovanja ovir. Nekatere so bile zelo podobne tistim na tekmah HDR, druge čisto drugačne, vse pa so pomagale krepiti zaupanje psa vodniku in razvijati njegovo agilnost ter pogum. Naslednja faza priprav so bili skupinski štarti. Da psov ne bi preveč obremenili, smo začeli s štarti v trojkah ter postopoma nadaljevali na petorice. Psi so bližino svojih “so-tekmovalcev” prenesli presenetljivo dobro, celo tisti z zgodovino reaktivnosti niso imeli težav. Delavnico smo nadaljevali z uvodom v canicross tek, zaključili pa s skupinskim pohodom na Orle.

 

Cilj programa je bil vodnikom pokazati približne situacije s katerimi se bodo srečali na tekmovanju HDR in preizkusiti kako se psi v teh situacijah znajdejo. Vodniki so na delavnici ustvarilo sproščeno, veselo in visoko motivirano vzdušje, psi pa pokazali zgledno delo in lepo socializirano vedenje.

DSCF3287Avgustovska delavnica, ki se bo dogajala v Bovcu, bo malo drugačna. Izkoristili bomo Sočo, lokalne pohodniške poti in vse ostalo kar nam ponuja pokrajina po kateri bo tekla dejanska trasa slovenske HDR Base. Mesta se hitro polnijo, zato vas vabimo, da pohitite s prijavo.

 

 

 

 

saj zna, če hoče

Vsi, ki poznajo moj način dela vedo, da pri meni vsi tečajniki začnejo z individualnimi urami. Torej so na poligonu s svojim psom sami, brez (večjih) zunanjih motenj in deležni vse moje pozornosti. Začetniki so sprva večinoma negotovi in nerodni, njihovi psi pa to čutijo in se zato še bolj zatopijo v vohljanje in tekanje po poligonu. Zato je toliko bolj pomembno, da so prvi koraki v vzgojo psa čim bolj sproščeni, brez naglice ali obremenjevanja z napredkom so-tečajnikov.

Večinoma pasji tečajniki h meni ne pridejo kot mladiči, temveč najstniki ali odrasli psi z bolj ali manj obupanimi lastniki ter že izoblikovanimi navadami in vedenji.  Na prvih urah zelo pogosto slišim izjave v stilu, “saj zna, ČE hoče” ali “v hiši uboga vse, zunaj pa nič”. Psi so zelo učljiva bitja, ki s pravilnim delom hitro usvojijo tudi najbolj zahtevne vaje. Težava s katero se sreča večina pasjih lastnikov je to poslušnost prenesti v vsakdanje življenje, med živžav ljudi, psov, ptičev in sto drugih zanimivih dražljajev.

Zato glavni cilj šolanja psa nikoli ne sme biti poslušnost, temveč grajenje odnosa vodnik-pes. Skozi igro, premagovanje ovir, zabavne trike in (malo manj zabavne) vaje poslušnosti psa navadimo, da je sodelovanje z njegovim človekom najlepša in najbolj zanimiva popestritev vsakdana. Šele, ko je ta delovna dinamika dobro utrjena, začnemo z delom v skupini, urbanem okolju in na sprehodih ter počasi navajamo psa na čedalje bolj moteča okolja. Na individualnih urah lastnik dobi vse potrebne in željene informacije o pravilnem delu in vzgoji psa, sam program dela se lahko prilagodi potrebam posameznika, sploh, če s psom dela otrok ali oseba s posebnimi potrebami pa tudi, če ima vodnik zgolj drugačne želje in ambicije.

S sistematičnim, postopnim, predvsem pa doslednim delom, lahko v nekaj mesecih pridemo od “saj zna, če hoče” do “vedno hoče”. Skratka do psa, ki ga lahko brez skrbi in s ponosom peljemo s sabo kamorkoli.

Več o različnih programih Pasje šole Šavs najdete TUKAJ.

Spodnji video pa prikazuje “zabavno poslušnost” moje Sage, ki ji je delo samo po sebi nagrada 😉

 

prvega ne pozabiš nikoli…

DSC_0293Ko razmišljate o svojem prvem psu, si predstavljate očarljivega, razposajenega, simpatičnega mladička, ki bo spal pri vaših nogah (ali v vašem naročju), capljal za vami po stanovanju ter vas zvesto spremljal na sprehodih.

Mnogi novopečeni pasji lastniki s presenečenjem ugotovijo, da njihov novi štirinožni otrok grize, laja, žveči in ni sobno čist. Kljub temu, da so to popolnoma normalna, naravna in potrebna pasja vedenja.

Preden v svoje življenje povabite novega življenjskega sopotnika, je pametno in pravično, da se informirate o pričakovanih vedenjih pasjega mladiča, o tem katera vedenja so nesprejemljiva ter kako jih lahko popravite oziroma odpravite. Psi nam želijo ustreči, vendar jim moramo pokazati kako nam lahko. Lastniki morajo svojega mladiča naučiti kam lahko gre na potrebo, kaj lahko žveči, sedeti ob srečanju s človekom, hoje na popuščenem povodcu, kdaj je čas za divjanje in kdaj za počitek, kako omejiti svoje (popolnoma normalno) grizenje in kako čim bolj uživati v družbi drugih psov ter ljudi.

HIŠNA ČISTOST

Od prvega dneva v novem domu, moramo izvajati dosledno navajanje na hišno čistost in navajanje na igrače za žvečenje. V prvem tednu se mladički namreč navadijo na vedenja, ki ji spremljajo naslednje tedne, mesece, včasih celo leta.

VSAKDANJIK

Mladiček se mora navaditi na živžav domačega življenja – zvok sesalca, kuhinjski hrup, kričanje na televiziji, jok otrok in prerekanje odraslih. V času, ko se njegov sluh in vid še razvijata, se bo pes lažje navadil zvoke, ki bi ga lahko kot starejšega prestrašili.

Na podoben način, se mora mladiček navaditi na zvoke, prizore in okolja v vsakdanjem življenju. Njegovih sprehodov ne smemo omejiti zgolj na okolico doma, peljati ga moramo v čim več različnih okolij in situacij ter poskrbeti, da jih ima priložnost raziskovati in da se v njih počuti varno.

SOCIALIZACIJA

kali-3Navajanje na kontakt z ljudmi in psi je ključnega pomena za uravnovešen razvoj

 

pasjega mladiča. Pri socializaciji na ljudi, moramo dati poseben poudarek tujcem, moškim in otrokom. Paziti moramo, da se naš mladiček pri vsakem stiku z novim posameznikom počuti sproščeno.

INHIBICIJA UGRIZA

Odrasel pes ima zobe in čeljusti, ki lahko povzročijo škodo ljudem, psom in drugim živalim, zato se morajo naučiti previdnosti. Mladiči začnejo razvijati občutek za moč svojega ugriza že v leglu med igro s svojimi bratci in sestricami ter jo kasneje nadaljujejo skozi igro z vrstniki. Naloga lastnika je, da, skozi igro in rokovanje, mladička nauči inhibicije ugriza pri ljudeh.

 

BG_šavs_IMG_3834 copyVsi sanjamo o popolnem pasjem prijatelju. O vdanem, poslušnem štirinožcu v stilu Lassie, Benjija ali Eddieja. Zavedati pa se moramo, da ni naloga psa ugotoviti kako nam ustreči, temveč ga moramo tega naučiti mi.

V tem članku so navedena le najpomembnejša poglavja vzgoje mladega psa. Povzeta po knjižici BEFORE You Get Your Puppy, dr. Ian-a Dunbar-ja, ki jo priporočam v branje vsem bodočim pasjim lastnikom.

 

 

a girl’s best friend…

Whoever said diamonds are a girl’s best friend, never owned a dog… 😉

DSCF4533

Moja ljubezen do psov sega v zgodnje otroštvo. Ko sem pri štirinajstih končno do bila svojega prvega pasjega prijatelja, zlatega prinašalca Klasa, je bilo najino obiskovanje pasje šole kratkega trajanja. Delo v skupini in suhoparne vaje poslušnosti, me pri štirinajstih niso motivirale k sodelovanju. “Šolanje” sva nadaljevala sama, s poudarkom na premagovanju ovir in podobnimi zabavnimi vajami.

Danes so otroci moji najljubši tečajniki. Včasih v šolo pride cela družina in se dela s psom učijo vsi člani. Vključevanje otrok v proces šolanja jih nauči pravilnega rokovanja s psom in lahko zbliža družino. Pogosto imajo otroci priložnost popravljati starše pri delu s psom, kar jih nudi še prav poseben užitek 🙂

VSAKDANJIK

 

 

 

Predšolski in osnovnošolski otroci lahko sodelujejo pri hranjenju psa, s čimer delujemo preventivno pred varovanjem hrane oz. posode. Psa lahko krtačijo in sodelujejo pri kopanju, s tem se bodo naučili nežnega in pozornega rokovanja. Lahko jih začnemo učiti tudi prepoznavanja osnov pasje govorice telesa. Skozi pravilno, umirjeno plensko igro in prinašanje žoge, otrok in pes gradita svoj odnos ter uživata v druženju.

POSLUŠNOST

DSCF4486

Tako za pse kot za otroke, so triki in premagovanje ovir bolj zabavni od klasične poslušnosti. Tovrstne vaje so aktivne, zabavne in nekaj s čimer se lahko “postaviš” tudi pred prijatelji. Ker pa to niso vaje z veliko uporabno vrednostjo za vsakdanje življenje, ni nič hudega, če otroci prepogosto ponavljajo povelja in je nagrajevanje malo nedosledno.

Pri otrocih mlajših od (cca.) 10 let, je priporočljivo, da psa vaje nauči eden od staršev in jih otroci le utrjujejo.

 

 

KDAJ JE OTROK PRIPRAVLJEN NA PSA?

Za konec, še najbolj pogosto postavljeno vprašanje, kdaj je otrok pripravljen na psa? V družinah se pogosto pojavi situacija, kjer si otroci močno želijo psa, na koncu pa skrb zanj pade na starše (oziroma na mamo).

DSCF4482

Vsekakor je nakup psa smiseln le, če si psa želi celotna družina oziroma če si starša psa kupita kot spremljevalca zase.                                         Ko k hiši pride mladiček, je navdušenje vedno veliko, vendar noviteta (pre)hitro zbledi. Pomembno je, da otroke v skrb in vzgojo vključujemo od prvega dne dalje. Na ta način otroci s psom razvijejo pristen odnos in jim ne predstavlja zgolj nove igrače. Prav tako jih s tem učimo odgovornosti in prevzemanja skrbi za drugo živo bitje.

 

Zelo lepa preizkušnja za otroka, ki si želi svojega psa je “sprehajanje povodca”. Otroku kupimo povodec in mu obljubimo, da bo dobil psa, če je en mesec sposoben trikrat na dan na sprehod “peljati” samo povodec. Otrok, ki vztraja cel mesec, bo skoraj gotovo predano skrbel za svojega štirinožnega prijatelja (v okviru svojih zmožnosti, seveda).