Tag Archives: nagrada

cena zastonj hrane

Good Dog FoodTokratni članek ni moje delo, objavljen je bil na kinološkem blogu Barks from the Guild in prihaja izpod peresa Fran Berry. Izvirni naslov je “Free-Feeding From A Bowl Can Be Costly!”, govori pa o problemih, ki se lahko pojavijo, če je psom hrana dostopna ves dan. Za objavo članka sem se odločila, ker se s tem načinom hranjenja pogosto srečujem in nikoli nima pozitivnega učinka na vedenje psov.

Torej…

Hrana nas ohranja pri življenju, daje nam energijo za naše aktivnosti, za večino pa je tudi čustvena tolažba. Hrana lahko pričara čudovite spomine na družinska srečanja, nas potolaži, ko smo bolni ali žalostni, zato ni presenetljivo, da želimo svojo ljubezen do hišnih ljubljenčkov izkazovati s hrano. Težko se upremo skušnjavi, da bi našim ljubljenčkom vsak dan ponudili “skledo polno ljubezni”, v kateri se lahko pasejo ves dan.

Težava je, ker ljubljenčki kot na primer psi, hrane ne enačijo z ljubeznijo; ne spoštujejo vas, ker ste jim omogočili celodnevno hranjenje in s tem ne boste pridobili njihovega odobravanja. S celodnevno dostopnostjo hrane, se bolje počutite vi, ne razvija pa se vaše razmerje s psom, življenje psa zato ni obogateno ali bolj zdravo. Dejansko ima celodnevna dostopnost hrane kopico škodljivih posledic.

Ko je hrana psu dostopna ves dan, postane izbirčen jedec. Hrane mu ni treba pojesti do konca, saj mu je vedno na voljo. To pomanjkanje interesa za hrano, lahko pri lastnikih povzroči čustveno reakcijo, pasjo hrano začnejo “boljšati” z ostanki kosila ali stalno menjajo znamko briketov.

Psi, ki nimajo stalnega režima hranjenja, ne morejo iztrebljati, ko je čas za to. S tem jih spravljamo v stisko, saj jih tišči “na stran”, ko ni nikogar, ki bi jih lahko peljal. Nekateri psi seveda potrebo opravijo kar v hiši ali boksu, kar ustvarja konflikt z lastnikom in je pogost razlog za oddajo psa v zavetišče.

Lastniki, ki se pritožujejo, da njihov pes ne posluša oziroma jih označujejo za trmaste, svojeglave, uporniške, neješče, ipd. so nevede razvrednotili hrano (ker je le-ta ves čas dostopna). Če nadzorujemo dobrine, ki jih pes želi, je veliko lažje zahtevati želeno vedenje, v zameno za brikete ali drugo obliko nagrade.

Neješči psi so morda bolni. Če je lastnik navajen, da pes zavrača hrano, ne opazi tega simptoma in lahko posledično spregleda bolezen samo.

Miselna zaposlitev je ključnega pomena za mentalno in čustveno zdravje vašega psa. Če pes dobi hrano skozi trening, igro z “interaktivno” igračo ali kakšno drugo aktivnost, ki vključuje reševanje problemov, mu s tem zagotavljate miselne aktivnosti ter veliko zabave in razvijanja odnosa za vas, kadar sodelujete. Če psu zgolj ponudite hrano v skledi, to zanj ne predstavlja nobenega izziva.

V svoji knjigi After You Get Your Puppy, je dr. Ian Dunbar, veterinarski behaviorist in avtor, zapisal “Redno hranjenje pasjega mladiča (ali odraslega psa) iz sklede, je brez dvoma največja napaka pri pasji vzreji in treningu. Čeprav nenamerni, so učinki prehranjevanja iz sklede pogosto uničujoči za mladičkovo vedenje v hiši in njegovo dobrobit. Na nek način, vsak obrok v skledi, mladičku vzame njegov raison d’etre, njegov razlog za obstoj.”   Z drugimi besedami, hranjenje iz sklede (še posebej, če je ta na voljo ves dan) psom vzame tiste užitke za katere lastniki mislijo, da jih s tem zagotavljajo.

čudoviti svet vonjav

Kot mi, psi vidijo, slišijo, vohajo, okusijo in občutijo, vendar so njihova čutila razvita drugače kot naša.

Dotik je prvo čutilo, ki se razvije pri psu ter najbolj podobno človeškemu. Psi imajo pet kategorij receptorjev za čut – bolečina, premik in položaj telesa, temperatura, dotik, kemična stimulacija. Njihov vid je izvrsten za zaznavanje gibanja – tudi na daljavo in še posebno v mraku – slabo pa razločujejo negibne objekte. Psi slišijo zvoke višjih frekvenc kot ljudje. Zvoki, ki se nam zdijo glasni, pogosto oddajajo tone visokih frekvenc, ki lahko prestrašijo pse. Njihov čut za okus je precej manj razvit kot človeški. Poleg receptorjev za sladko, grenko, kislo in slano pa imajo razvite posebne receptorje za okus po mesu in maščobah.

Nos :)
Nos 🙂

Najbolj razvito čutilo pri psu je voh. Tako kot je nos je prevladujoč organ na pasji glavi, je center za voh prevladujoč v pasjih možganih. Za psa, voh oblikuje podobo sveta.

Psi vohajo v “stereo”. To pomeni, da ločeno procesirajo vonjave iz vsake nosnice, na ta način pa lahko določijo smer. Vonj zaznavajo tudi v veliko višji resoluciji, kot ljudje. Podobno kot pri digitalni fotografiji, kjer so pri sliki v nizki resoluciji podrobnosti zamegljene, pri sliki v visoki resoluciji pa ostre. Medtem, ko ljudje (večinoma) zaznavamo mešanice različnih vonjev, psi zaznajo vsak posamezen vonj. Tudi, če je en vonj prevladujoč, lahko psi še vedno ločijo druge manj izrazite vonjave.

Sposobnosti za voh se seveda razlikujejo glede na velikost, pasmo, dolžino nosu ter celo barvo kožuha (albino in psi z belo oz. svetlo dlako, lahko imajo močno oslabljene vohalne sposobnosti). Kljub temu pa je znanstveno dokazano dejstvo, da ima pes vsaj 44-krat boljši nos kot človek. Z rednim delom, se njihove sposobnosti diskriminacije vonjav razvijajo še dodatno, prav tako pa tudi njihove mentalne sposobnosti.

Neli išče igračo
Neli išče igračo

Ponuditi našemu štirinožcu možnost, da aktivno uporablja in razvija svoje naravne sposobnosti, je največje darilo, ki mu ga lahko poklonimo. Večina sodobnih psov dobi hrano od lastnikov, zato jim za preživetje ni potrebno uporabljati čutil ali nagonov. Mnogo aktivnosti, ki jih počnemo s svojimi psi (tek, pohodništvo, metanje žoge, agility, ipd.) vključuje hitrost, vzdržljivost, razburjenje, natančnost in kontrolo, le redke pa umirjenost in koncentracijo. Delo z nosom od psa zahteva mirnost in mentalno aktivnost ter stimulira širok spekter njegovih naravnih sposobnosti.

Če si želite psa naučiti poiskati najljubšo igračo, izgubljene ključe, skritega partnerja ali katero drugo od širokega spektra igric za delo z nosom, se nam pridružite na delavnicah za zabavno delo s psom.

Viri

William G. Syrotuck, Scent and the Scenting Dog. Barkleigh Productions, Inc., Mechanicsburg, Pennsylvania, 2013.

Viviane Theby, Smellorama! Nose games for dogs. Veloce Publishing Limited, Poundbury, Dorchester, 2010.

Anne Lill Kvam, The Canine Kingdom of Scent – Fun Activities Using your Dog’s Natural Instincts. Dogwise Publishing, Wenatchee, WA, 2012.

zaposlen pes je srečen pes

Da nadaljujemo misel prejšnjega tedna, psi bolj kot gibanje potrebujejo mentalno stimulacijo in aktivno druženje z vodnikom. Tokrat se bomo ukvarjali vprašanjem, kaj psu predstavlja mentalno stimulacijo?

dog_troubleVečina psov ne dobi dovolj mentalne stimulacije, za zadovoljno in srečno življenje. Mnogo vedenjskih problemov se razvije kot posledica zdolgočasenosti. Fizična in miselna aktivnost nista eno in isto. Kondicijsko dobro pripravljen pes, še vedno potrebuje miselno zaposlitev. Dejansko potrebuje več mentalne stimulacije, saj ima tudi več vzdržljivosti in energije. V kolikor ne poskrbimo tudi za to plat potreb našega psa, se bo zaposlil sam… z žvečenjem čevljev, trganjem ležišča, pretirano vznemirjenostjo in drugimi vedenji, ki nas bodo spravljala ob živce.

Miselna zaposlitev psa, nam ne vzame pretirano časa. Skupne aktivnosti lahko vključimo v svoj vsakdan ter s tem osrečimo psa in sebe. Z redno mentalno stimulacijo bo pes namreč postal bolj miren, manj hiperaktiven, manj bo iskal vašo pozornost in potreboval manj fizične aktivnosti. Postal bo veliko bolj prijeten spremljevalec.

STALNI SPREMLJEVALEC: Psa vzemite s sabo, kadar greste po opravkih. Morate v knjižnico? Če je vreme primerno, da pes 5 minut počaka v avtu, ga vzemite s sabo. Ko ste opravili v knjižnici, naredite z njim kratek sprehod. 5 minut raziskovanja novega okolja, je za psa zanimivo doživetje. Naredite nekaj trikcev na parkirišču pred trgovino, utrjujte odlaganje, ko greste na bankomat. Tudi, če pes ostane v avtu, je vožnja sama zanimiva izkušnja, saj nudi nove vonjave, razglede in zvoke. Ključnega pomena je tudi vaša družba.

IGRE ZA DELO Z NOSOM: Naučite psa, da na povelje išče hrano. Obrok mu raztresite na travo za hišo in mu pustite, daDSC_0261 poišče svoje brikete. Medtem lahko vi uživate v delu na vrtu, brez stalnega prosjačenja za pozornost.

ŽVEČLJIVI PRIBOLJŠKI IN IGRAČE ZA POLNJENJE S HRANO: Pri žvečljivih priboljških moramo biti previdni pri izberi velikosti, priporočljivo je, da psa nadzorujemo. Obstaja namreč možnost, da pes priboljšek poizkusi pogoltniti preden, ga zadosti prežveči.

Igrače tipa Kong, so neprecenljiv vir mentalne zaposlitve za pes. Napolnimo jih lahko z priljubljeno hrano našega psa ter mu pustimo, da sam ugotovi kako hrano spraviti iz igrače. Različne “oblike” hrane, bodo potrebovale različne pristope.

“FREESHAPING”: Učenje vedenj z metodo freeshapinga temelji na tem, da pes ugotovi katero vedenje mora ponuditi, da dobi nagrado…

UČENJE TRIKCEV: Učenje zabavnih vaj s pomočjo klikerja, je za primerno pripravljenega psa vir neizmernega užitka in velik miselni napor.

Načinov za aktivno in zanimivo preživljanje prostega časa s psom je mnogo. Ponudite svojemu psu priložnost, da vam pokaže česa vse je sposoben 😉

prijetno s koristnim

Nemo med plensko igro
             Nemo med plensko igro

Včasih je veljalo, da pes potrebuje hišo z vrtom, veliko prostora za gibanje, dolge sprehode. Danes vemo, da je za psa najpomembnejše preživljanje časa z njegovim krdelom (t.j. družino), da je miselna zaposlitev bolj pomembna od gibanja, da je igra med vodnikom in psom temelj kvalitetnega odnosa.

Skozi igro, psa učimo pomembna pravila interakcije z ljudmi – mehkega ugriza, nadzora telesnega kontakta, itd. Med igro pes porabi veliko energije ter izpolnjuje svoj plenski nagon, zato je za psa veliko bolj nagrajujoča kot sprehod. Večina psov ne potrebuje veliko gibanja (največ 1 uro na dan), potrebujejo pa precej pozornosti in druženja z vodnikom.

PLENSKA IGRA

Plenska igra je vlečenje z igračo. Pomembno je, da igračo animiramo ter s tem vzbudimo plenski nagon pri psu. Igrača mora »bežati« pred psom, vendar dovolj počasi, da jo pes hitro ujame. Ko pes ujame igračo, mu pustimo, da nam jo potegne iz rok. Najprej se bo sam igral z igračo, počasi pa nam jo bo začel nositi nazaj in se želel igrati z nami.

igra kot sprostitev med treningom
     igra kot sprostitev med treningom

Pomembno je, da psa naučimo igračo izpustiti na povelje. Med igro, igračo zamenjamo za hrano. Ko pes poje, se igramo dalje. Igro zaključimo tako, da pustimo psu zmagati (odnese igračo), nato pa mu v zameno ponudimo hrano.
V kolikor nas pes med igro uščipne z zobom, takoj prekinemo igro ter ga začnemo ignorirati. Ko nam bo začel ponujati pozornost, se ponovno začnemo igrati. Ta proces ponovimo VSAKIČ, ko nas pes »ugrizne«. Na ta način, ga bomo najbolj zanesljivo naučili, da ugriz boli in da mora paziti kako uporablja svoje zobe.

umirjanje igre
                     umirjanje igre

Nekateri psi imajo izredno močan plenski nagon in med igro kar malo podivjajo – se zaganjajo, skačejo, lajajo… Pri takšnih štirinožcih je pomembno, da je igra kratka in z njo prekinemo preden se pes preveč razvname. Skozi zadrževanje igrače in ignoriranje neželjenega vedenja, psa zelo učinkovito naučimo, da je edini način, da dobi željeno (npr. igračo) mirno čakanje in ponujanje pozornosti. Navada, ki nam bo koristila pri vseh aktivnostih s psom.

IZBIRA IGRAČE

začetki razvijanja plenske igre
          začetki razvijanja plenske igre

Ključnega pomena za uspešno razvijanje plenske igre, je izbira primerne igrače za vašega psa. Psi z močnim ugrizom, potrebujejo trše, bolj kompaktne igrače, saj mehkejše zelo hitro uničijo. Psi z mehkim ugrizom, mladiči ter večina psov pri katerih se plenska igra šele razvija pa potrebuje mehko igračo. Posebno na začetku, je pomembno tudi, da igrača deluje čim bolj “živo”, zato so najbolj uporabne krpe, šali ali kaj podobnega.

Dobro razvita plenska igra, je lahko zabaven način druženja za psa in vodnika, krepi medsebojno vez, je odličen ventil za presežek energije, zanjo pa ne potrebujemo veliko prostora ali časa.

pesjanarji

S pasjimi šolami sem se začela ukvarjati, da bi ljudem pomagala razviti kvaliteten odnos z njihovimi psi. Odnos, ki temelji na zaupanju ter razumevanju in ne na enostranskem pričakovanju takojšnje ubogljivosti. Vzgajanje brez prisile, izkoriščanje življenjskih situacij za utrjevanje željenega vedenja, prilagajanje metod dela karakterju posameznega štirinožca, vodijo k srečnemu psu in zadovoljnemu vodniku.

nemolino
odnos med vodnikom in psom se krepi skozi delo

Rhani in Nemo sta me naučila, da pes svojega vodnika pozna do obisti. Vesta kdaj sem živčna, žalostna, vesela, vesta kdaj gremo delat in kdaj bosta ostala na kavču. Moja dejanja in razpoloženja so ves njun svet. Moje lastno razumevanje njunih želja in razpoloženj pa je učna izkušnja, ki traja še danes. Želja po preganjanju sosedove mačke, je vedno takoj in jasno očitna. Naveličanost pozornosti in »nežnosti« tujcev na sprehodu ali raznih predstavitvah pa je nekaj česar dolgo nisem znala razbrati iz njunega vedenja. Opazovanje govorice telesa svojega psa, je pomembno v vsaki nevsakdanji (ali vsakdanji) situaciji, saj mu na ta način lahko prihranimo marsikakšen mučen trenutek.

Moja psa sta moja družina. Inštruktorsko delo pa me je naučilo, da šolanje psov ni zgolj razvijanje odnosa med človekom in psom, temveč tudi prijateljstev med ljudmi, ki jim ljubezen in užitek do dela s psi služi kot stična točka. Samo drugi »pesjanarji« razumejo razočaranje, ko zaradi lastne treme pokvarimo nastop, ali žalost ob izgubi ljubljenega psa. Vezi, ki se spletejo med treningi in preizkušnjami, dodajo k lepoti dela ter tvorijo dolgotrajna prijateljstva.

Ko sem začela z reševalnim delom, je bila prva lekcija »reševanje ni hobi, je način življenja«. Če pogledam leta dela

delo in druženje v vseh pogojih
delo in druženje v vseh pogojih

in ljudi, ki delajo z mano, to brez dvoma drži kot pribito. Laičnemu opazovalcu (celo partnerjem in staršem) smo čudaška klapa. Delamo po dežju, snegu in burji, lezemo pod betonske sklade in skačemo po blatu. Na koncu pa premraženi in utrujeni ob kavi ugotovimo, »danes je bil dober trening«.

Vodenje pasjih šol nudi manj ekstremno, vendar nič manj nagrajujočo izkušnjo. Vsi pasji lastniki želijo poslušnega psa, med njimi pa se najdejo taki, ki jim je proces vzgajanja oz. šolanja ravno tolikšnja nagrada kot končni rezultat. Le-ti ponavadi nadaljujejo z delom s psom, tudi po zaključenem osnovnem šolanju, vključijo se v eno ali več kinoloških disciplin ter aktivno preživljajo čas s svojim štirinožcem. Skratka, postanejo pravi pesjanarji.

Po zaslugi svojih psov in kinološkega dela, srečujem ljudi iz zelo različnih okolij ter življenjskih slogov. Vendar je ljubezen do psov most, ki premosti generacijske, kulturne in druge razmake. Če svojemu štirinožcu date priložnost, vašega življenja ne bo obogatil zgolj s svojo ljubeznijo in pozornostjo, temveč tudi z množico novih izkušenj in ljudi, ki kih boste spoznali v njegovi družbi.

 

Učenje – 2. del

Klasično pogojevanje

… je učenje z asociacijo med dogodki. En dogodek napove drugega, žival se nauči odzvati na prvi dogodek, v pričakovanju drugega.

Pavlov2

Pavlov refleks – pes neposredno pred hranjenjem sliši ton. Hrana pri psu povzroči slinjenje. Ko se pes nauči povezovati med tonom in hrano, ton sam povzroči slinjenje pri psu. “Naučeno” slinjenjeje je refleksno, v pričakovanju hrane.

S klasičnim pogojevanjem lahko psa naučimo na ukaz izvajati vedenja, ki jih je težko izzvati, npr. kihanje, zehanje, renčanje, kopanje, ipd. Najbolj učinkovit način je, da najdemo stimulant, ki zanesljivo izzove vedenje in pred tega uvrstimo nevtralen stimulat, npr. besedno povelje. Z dovolj ponovitvami, bo pes vedenje izvedel zgolj na besedno povelje. Seveda se bo pes vedenja naučil hitreje, če ga za uspešne ponovitve tudi nagradimo.

Operantno pogojevanje

… je instrumentalno učenje. Žival se nauči, da ima njeno vedenje posledice.

ukaz –› odziv –› posledica

Zakon učinka – če je posledica prijetna, bo odziv postal bolj verjeten. Če je posledica neprijetna, bo odziv postal manj verjeten.

Operantno pogojevanje se od klasičnega zelo razlikuje, saj mora žival izvesti vedenje, da doseže stimulant. Razen ukaza, so vsi dogodki pod popolnim nadzorom psa.

Štiri možnosti

– pozitivna nagrada … predstavitev pozitivne posledice po izvršitvi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se usede, pes dobi priboljšek

– negativna nagrada … odvzem negativne posledice po izvrštivi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se usede, psa nehamo daviti z zatezno ovratnico

– pozitivna kazen … predstavitev negativne posledice po izvršitvi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se uleže, psa sunkovito potegnemo pokonci s povodcem

– negativna kazen … odvzem pozitivne posledice po izvrštivi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se uleže, pojemo priboljšek, ki je bil namenjen psu

Uporaba nagrade, pozitivne ali negativne, poveča verjetnost za ponovitev vedenja. Kazen, pozitivna ali negativna, pa zmanjša verjetnost za ponovitev vedenja.

Povzeto po knjigi: Excel-Erated Learning, Pamela J. Reid. 1996. James & Kenneth Publishers, Berkley, ZDA.