Tag Archives: šport

za nosom

Najbolj razvito čutilo pri psu je voh. Tako kot je nos prevladujoč organ na pasji glavi, je center za voh prevladujoč v pasjih možganih. Za psa voh oblikuje podobo sveta.

Psi vohajo v “stereo”. To pomeni, da ločeno procesirajo vonjave iz vsake nosnice, na ta način pa lahko določijo smer. Vonj zaznavajo tudi v veliko višji resoluciji, kot ljudje. Podobno kot pri digitalni fotografiji, kjer so pri sliki v nizki resoluciji podrobnosti zamegljene, pri sliki v visoki resoluciji pa ostre. Medtem, ko ljudje (večinoma) zaznavamo mešanice različnih vonjev, psi zaznajo vsak posamezen vonj. Tudi, če je en vonj prevladujoč, lahko psi še vedno ločijo druge manj izrazite vonjave.

IMG_4764-2

Sposobnosti za voh se seveda razlikujejo glede na velikost, pasmo, dolžino nosu ter celo barvo kožuha. Kljub temu pa je znanstveno dokazano dejstvo, da ima pes vsaj 44-krat boljši nos kot človek. Z rednim delom, se njihove sposobnosti diskriminacije vonjav razvijajo še dodatno, prav tako pa tudi njihove mentalne sposobnosti.

Ponuditi našemu štirinožcu možnost, da aktivno uporablja in razvija svoje naravne sposobnosti, je največje darilo, ki mu ga lahko poklonimo. Večina sodobnih psov dobi hrano od lastnikov, zato jim za preživetje ni potrebno uporabljati čutil in/ali nagonov. Mnogo aktivnosti, ki jih počnemo s svojimi psi (tek, pohodništvo, metanje žoge, agility, ipd.) vključuje hitrost, vzdržljivost, razburjenje, natančnost in kontrolo, le redke pa umirjenost in koncentracijo. Delo z nosom od psa zahteva mirnost in mentalno aktivnost ter stimulira širok spekter njegovih naravnih sposobnosti.

unnamed (2)

 

SLEDARSTVO

Iskanje po sledi je le ena od mnogih oblik dela z nosom. Za razliko od mantrailing ali “air scent” iskanja človeka pa ima prednost, da jo lahko psu postavimo kar sami.

Pri sledarstvu pes v prvi vrsti išče vonj poškodb tal, ki jih je s hojo povzročil polagalec sledi. Intenzivnost teh vonjav je seveda odvisna od podlage. Poškodovana sveža, zelena trava na primer oddaja močnejši vonj kot odtis stopinje na orani njivi.

Cilj iskanja “klasičnega” iskanja po sledi je, da pes počasi in sistematično napreduje iz koraka v korak ter natančno sledi menjavam smeri. Tovrstno delo zahteva veliko koncentracije in je za večino psov mentalno precej naporno.

IMG_0121

UČENJE ISKANJA PO SLEDI

V tem zapisu vam bom predstavila kaj potrebujete, da psa začnete učiti iskanja po sledi in kako se tega lotiti.

1. Oprema za postavitev sledi

– količek ali palica (ki jo lahko zapičite v zemljo)

– priboljški, koščki mesa ali briketi

– travnik s svežo travo (visoko od 5-15 cm)

2. Oprema za delo psa

– oprsnica ali ovratnica

– malo daljši povodec (2-3 m)

3. POSTAVLJANJE SLEDI

– postavite se na teren za sled in si ob levo nogo zapičite količek

– malo pohodite travo na kateri stojite in vanjo položite priboljšek

– nato nadaljujete s hojo po principu stopanja prsti-peta; vsak korak malo “zahodite” in v odtis položite priboljšek

– sled polagate v krogu, iz desne proti levi; sprva naj bo premer kroga 3-4 metre, s treningom pa ga postopno večate

92948472_1148422335512261_1492285802879647744_n

– sled zaključite meter ali dva preden ste se vrnili do količka; ZAPOMNITE SI kje to je (najboljše si je vzeti za orientir kakšno krtino, rožo, ipd.)

V prvi stopnji učenja, mora biti hrana v vsakem koraku. Vedeti morate kje ste postavili sled, da lahko psu pomagate, če jo slučajno izgubi.

4. ISKANJE

– psa pripeljete na sled privezanega na povodec

– kakšen meter pred količkom ga posedete

– prvih nekaj iskanj boste morali z roko pokazati na prvi priboljšek, kasneje pa bo pes sam startal na količek in poiskal prvi košček

– ko z roko pokažete na prvi priboljšek, psu date povelje za iskanje, npr. “išči”, “sled”, “track”, ipd.

– sprva bo pes iskal tudi levo in desno; počasi pa se bo naučil, da hrana vedno leži v isti smeri

– psa držite na povodcu, da ne more v iskanju odtavati daleč od sledi; pustite pa mu, da sam reši “problem”; če obupa, torej neha iskati, mu naslednji košček nakažete z roko

– v kolikor se psu mudi in bi v iskanju izpuščal priboljške, ga ustavljamo s povodcem; pomembno je, da pes poje hrano iz vsakega koraka; ne pustimo mu, da napreduje, dokler ni pojedel prvega koščka v vrsti => na ta način se bo pes naučil počasnega, sistematičnega dela

– ko pes oddela celoten krog in pridete do točke kjer je sledi konec, psu v zadnjo stopinjo vržemo pest hrane (tako, da padejo iz zraka in pes ne vidi, da hrana prihaja od nas) => Na koncu sledi pes dobi večjo nagrado, ki pa mora priti v trenutku, ko pes najde zadnjo stopinjo. Če bi ga nagrada na koncu čakala ves čas, bi se mu celotno sled mudilo, da jo doseže čim prej.

– ko pes poje vse priboljške, ga veselo pohvalite in odpeljete s sledi

Za boljšo predstavo, bomo v prihodnjih dneh objavili video, kjer bo pravilen postopek polaganja in pobiranja sledi predstavljen tudi vizuelno.

unnamed

SLEDARSKE DISCIPLINE

Sledarstva se lahko lotimo kot prostočasne aktivnosti namenjene mentalni zaposlitvi našega psa ali tekmovalne discipline, kjer gre za natančno delo, z veliko pozornosti na detajlih.

V tekmovalni kinologiji obstaja več različnih disciplin sledarstva. Razlikujejo se po zahtevnosti, kompleksnosti in strogosti ocenjevanja. Pri nas se v sledarstvu lahko preizkusite kot del programa IGP (kjer je ena od treh disciplin, poleg poslušnosti in obrambe), IFH (izpiti in tekmovanja sledi same) ter RH-V (reševalsko sledarstvo; v kombinaciji z disciplino poslušnosti & ovir).

Za vsakogar, ki ga tovrstno delo zanima in veseli, se torej izzivov ne manjka. Če bi želeli osnovno stopnjo dela nadgraditi na tekmovalni nivo pa smo vam seveda na voljo za indvidualne treninge.

“obramba” za vsakogar

V zadnjih letih sodobna družba doživlja pravi “doggy boom”… pes kot družinski član, življenjski sopotnik ali celo nadomestilo za otroka. Temu primerno se razvija tudi storitvena industrija – pasje šole, varstva in saloni se množijo kot gobe po dežju. Podobno se dogaja tudi s kinološkimi športi. Medtem, ko discipline kot so agility, rally obedience in mantrailling doživljajo razcvet pa IPO – najstarejši med kinološkimi športi – počasi tone v pozabo.

Večina laikov IPO (po novem IGP) pozna po disciplini obrambe, čeprav je program dejansko sestavljen iz treh disciplin – sledi, poslušnosti in obrambe. Priljubljen je predvsem pri kinologih “stare šole” ter nekaterih mlajših lastnikih delovnih pasem kot so belgijski in nemški ovčar.

Splošno je razširjeno mnenje, da psi, ki trenirajo obrambo postanejo agresivni in niso primerni za vrvež vsakodnevnega življenja. Znano je tudi, da se pri treningih obrambe marsikdo poslužuje grobih, korekcijskih metod, kar še dodatno odvrne potencialne  udeležence.

Vendar, ali je vse to res? Kot vedno, ima vsaka zgodba dve plati.

Foto: Anja Troha
Foto: Anja Troha

Če zelo poenostavimo, pri treningih obrambe psi zagrizejo v zaščitni rokav, ki ga nosi t.i. marker ter se z njim borijo. Da psa te reakcije naučimo, se sprva dela na igračo (klobaso), nato na blazino za grizenje in na koncu na rokave različnih velikosti in trdot. Vse pa se torej začne z IGRO. In igra lahko tudi ostane, v kolikor ima pes dovolj plenskega nagona, marker pa dovolj znanja ter občutka za psa.

Za grizenje rokava lahko namreč marker proži enega ali kombinacijo dveh nagonov – PLENSKEGA in OBRAMBNEGA. Pri slednjem, se pes počuti ogroženega in ugrizne iz potrebe po obrambi sebe oziroma želje po dominiranju nasprotnika. Pri aktivaciji obramnega nagona psa naučimo, da na grožnjo reagira z ugrizom. Od tod izvira tudi stereotip, da psi, ki trenirajo obrambo postanejo agresivni.

Nasprotno, pri aktiviranju plenskega nagona, psu celoten trening predstavlja zgolj igro, rokav, ki ga grize pa igračo. Ta način treninga psu krepi samozavest, razvija odnos z vodnikom, predstavlja konkretno fizično aktivnost in ventil za plenski nagon. V kolikor je pes bolj plašne narave, se verjetnost za agresijo zmanjša, saj se skozi redno “premagovanje markerja” začne počutiti močnejšega in bolj sigurnega.

Skratka, treningi obrambe, ki temeljijo

Processed with VSCO with f2 preset
Foto: Pavlina Mueller

na plenskem nagonu,  so primerni za VSE. Lahko se ga lotite s klasičnimi IPO pasmami, kot so nemški ovčar, doberman ali rottweiler pa tudi z ne-tipičnimi, kot so beli ali veliki švicarski ovčar, border collie, jack russel. Pomembno je le, da imajo psi dovolj želje po delu in da najdete markerja z malo posluha in razumevanja za “drugačne” 😉 Morda vas bo delo potegnilo in se boste lotili celotnega IPO programa ali pa boste ostali zgolj pri tedenski “plenski zabavi”. Konec koncev je važno samo, da se oba s psom zabavata in produktivno porabita skupni čas.

 

Naslovna fotografija: Anja Troha

 

 

Tekmovalni…

NOV PROGRAM …

– za pse z zaključenim programom Osnovne poslušnosti in vodnike z željo po aktivnem kinološkem udejstvovanju

10 srečanj, 1x tedensko, 180 eur

Za vodnike, ki željio opravljati izpite po višjih kinoloških programih – BGH, IGP (bivši IPO), obedience, ipd. – ali psa pripraviti na vzrejni pregled.

Program dela se prilagaja željam in potrebam vodnika. Vključuje pa lahko višjo poslušnost, osnove iskanja po sledi, navajanje na strel, itd. Po dogovoru, omogočamo tudi delo na markerja (po programu IPO ali ZTP).

 

 

 

HDR delavnica Ljubljana

DSCF2664Za nami je prva pripravljalna delavnica za tekmovanje Hard Dog Race. V soboto se je zbrala skupina desetih zagnanih, aktivnih pasjeljubcev, ki so pod vodstvom dveh inštruktoric spoznavali različne veščine in znanja, ki psu in vodniku koristijo na progi HDR.

 

DSCF2969

Program smo začeli s treningom premagovanja ovir. Nekatere so bile zelo podobne tistim na tekmah HDR, druge čisto drugačne, vse pa so pomagale krepiti zaupanje psa vodniku in razvijati njegovo agilnost ter pogum. Naslednja faza priprav so bili skupinski štarti. Da psov ne bi preveč obremenili, smo začeli s štarti v trojkah ter postopoma nadaljevali na petorice. Psi so bližino svojih “so-tekmovalcev” prenesli presenetljivo dobro, celo tisti z zgodovino reaktivnosti niso imeli težav. Delavnico smo nadaljevali z uvodom v canicross tek, zaključili pa s skupinskim pohodom na Orle.

 

Cilj programa je bil vodnikom pokazati približne situacije s katerimi se bodo srečali na tekmovanju HDR in preizkusiti kako se psi v teh situacijah znajdejo. Vodniki so na delavnici ustvarilo sproščeno, veselo in visoko motivirano vzdušje, psi pa pokazali zgledno delo in lepo socializirano vedenje.

DSCF3287Avgustovska delavnica, ki se bo dogajala v Bovcu, bo malo drugačna. Izkoristili bomo Sočo, lokalne pohodniške poti in vse ostalo kar nam ponuja pokrajina po kateri bo tekla dejanska trasa slovenske HDR Base. Mesta se hitro polnijo, zato vas vabimo, da pohitite s prijavo.

 

 

 

 

sanjski par na kvadrat

Ko ti glavni organizator Hard Dog Race-a reče, “I only have one question for you? Are you CRAZY?!” 😀 To je bila reakcija na mojo dvojno udeležbo na soboti tekmi. Tokrat sem progo namreč najprej pretekla s Sago, nato pa še z Nemom.

hdr_pl_Kenzo Za razliko od junijske vročine, so nas na Poljskem pričakali mraz, veter in dež. Vseh šest kilometrov trase je bilo prekrite z blatom ali vodo. Ovire, ki niso bile vodne, so bile mokre in spolzke. Proga si je resnično zaslužila oznako “hard”.

 

Dvakrat preteči progo se je izkazalo za manjši izziv od pričakovanega. Bolj presenetljiva je bila izredna razlika v premagovanju proge z dvema različnima psoma. Med tekom s Sago in Nemom ni nobene primerjave. Za dobermanko je tek kot dihanje in to, da mora za sabo vleči še mene, zgolj dodatna motivacija. Medtem, ko dogotu ni do teka, še manj pa do tega, da bi me vlekel, vendar obožuje ovire in bi šel zame tudi skozi ogenj. Sagina neizmerna energija in poslušnost na ovirah nama je sicer “privlekla” prvo mesto med ženskami, vendar so bili spusti po blatnih klancih in lesenih klančinah skoraj samomorilski. Ukaz “počasi” še ni v njenem repertoarju. Nemo po drugi strani je bil pravi kavalir, miren med množico lajajočih psov, prilagajal tempo mojemu in služil kot opora na spolzkih delih. Kljub temu, da sta moja psa različna kot dan in noč, se vsak po svoje popolnoma ujema z mojo osebnostjo. Skozi delo, trening in druge preizkušnje sta postala podaljšek mene same.

 

hdr_pl_Gina

Tokrat je ekipa Šavsark štela tri vodnice in štiri pse. Medtem, ko s Sanjo redno tečeva in sva dosegli temu primerne rezultate, največja zmaga v ekipi brez dvoma pripada naši Gaby. Kljub temu, da po duši ni športnica in gibanje ni del njenega vsakdana, se je odločila, da se pomeri s progo. Ne glede na dolgo pot, obupno vreme in zahteven teren, je premagala tremo, stopila na štart in vztrajala do konca. Uspešno je opravila z vsemi šestnajstimi ovirami in zmagoslavno prečkala cilj. Kapo dol Gaby!

hdr_pl_Brina&Gaby

delovni nagoni

poslusnostsaga090Šolanje psov z izkoriščanjem lovskih nagonov, psa motivira, da dela do fizične izčrpanosti. Ker je pes nagrajevan pozitivno, z izpolnjevanjem njegovih nagonov, mu z rednim treningom delo samo po sebi postane nagrada.

Brez agresije – Včasih je veljalo mnenje, da plenska igra, preko katere stimuliramo lovske nagone, pri psih povzroča agresivno vedenje. Danes vemo, da to ne drži. Lov kot način za pridobivanje hrane, ni proces, ki ga motivira agresija.

Sklop lovskih nagonov

  • lovski nagon
  • plenski nagon
  • sledni nagon
  • nagon po iskanju
  • prinašalni nagon
  • nagon po igri
  • krdelni nagon
  • nagoni po gibanju in zaposlitvi

Pripisati neko instinktivno dejanje posameznemu nagonu, lahko predstavlja problem, saj pogosto to dejanje ustreza več nagonom. Zato govorimo o sklopu ali kompleksu nagonov. Pes ima mnogo nagonov, ki skupaj z njegovimi čutili in temperamentom, tvorijo njegov “pasji” karakater. Po teoriji profesorja Konrada Lorenza, vsi nagoni služijo enemu od štirih velikih sklopov: parjenje/razmnoževanje, pridobivanje hrane, pobeg in agresija.

K.JESENKO - disaster - 3

Plenski nagon – se je izvorno razvil iz potrebe po ulovu in pokončanju plena. Pri sodobnih psih lahko ta nagon zadovoljimo s plensko igro. Ker se mladih psov ne uči več gonjenja divjadi, mladiče učimo lovljenja igrače. Psa z močno razvitim plenskim nagonom zlahka motiviramo h delu (poslušnosti, iskanju, idr.), če mu za nagrado nudimo plensko igro.

 

Sledni nagon – se izraža v želji psa, da najde in sledi sledem divjadi, kar lahko preusmerimo v sledenje človeku. Pes sledi vonju, ki ostaja na tleh. Psu z močnim slednim nagonom je delo z nosom samo po sebi nagrada.

Nagon po iskanju – je interes psa, da locira plen, ne samo z vohom, temveč tudi z vidom in sluhom. Pes sledi vonju, ki se giba po zraku. Nagon po iskanju lahko usmerimo v iskanje ljudi, pa tudi igrače ali hrane.

Prinašalni nagon – v divjini se izraža pod vplivom krdelnega nagona. Pes prinese del plena v brlog, kjer čaka mati z mladiči. Prinašalni nagon lahko preusmerimo v prinašanje žoge in ga zelo učinkovito izkoriščamo za trening poslušnosti, ipd.

Krdelni nagon – psi stremijo h začasnim in dolgotrajnim razmerjem. Večini hišnih ljubljenčkov, ljudje in človeška družba predstavljajo krdelo. Tudi v tovrstnem “družini” bo pes vse svoje nagone in instinkte usmeril v bivanje v skupini. Prinašanje in deljenje nadomestnega plena (igrače) vodniku je velik del dobre plenske igre.

poslusnostsaga254Nagoni po gibanju in zaposlitvi – intenzivnost teh nagonov je odvisna od temperamenta, zdravja, fizične moči, kondicijske in delovne pripravljenosti. Psi v divjini te nagone zadovoljijo z dnevnim bojem za obstanek (pridobivanjem hrane, “trenji” z drugimi člani krdela in izogibanjem naravnim sovražnikom). Ker imajo sodobni psi zadovoljene vse potrebe za preživetje, moramo njihovo nakopičeno energijo sprostiti skozi fizično gibanje in delo. Potreba po aktivnosti je večja pri mladih psih in določenih pasmah.

V preteklosti (ponekod pa še danes) se je pse šolalo z uporabo korekcij in prisile. Na ta način so psi delali brez OČITNE nagrade. Njihova nagrada je bila odsotnost bolečine. Z uporabo pozitivne motivacije (hrane ali igrače) psa naučimo, da je sodelovanje z vodnikom zabavno in prijetno. Vendar šolanje z izkoriščanjem lovskih nagonov psom dvigne motivacijo veliko bolj kot pa delo na hrano. Na ta način psi lažje ignorirajo motnje, težke delovne pogoje in utrujenost, postopoma jim delo samo po sebi postane nagrada.

Delno povzeto po knjigi R. Gerritsen, R. Haak; K9 Search and Rescue.

Ascomannis Umbra – fun obedience from Ascomannis Umbra on Vimeo.