Tag Archives: trening

za nosom

Najbolj razvito čutilo pri psu je voh. Tako kot je nos prevladujoč organ na pasji glavi, je center za voh prevladujoč v pasjih možganih. Za psa voh oblikuje podobo sveta.

Psi vohajo v “stereo”. To pomeni, da ločeno procesirajo vonjave iz vsake nosnice, na ta način pa lahko določijo smer. Vonj zaznavajo tudi v veliko višji resoluciji, kot ljudje. Podobno kot pri digitalni fotografiji, kjer so pri sliki v nizki resoluciji podrobnosti zamegljene, pri sliki v visoki resoluciji pa ostre. Medtem, ko ljudje (večinoma) zaznavamo mešanice različnih vonjev, psi zaznajo vsak posamezen vonj. Tudi, če je en vonj prevladujoč, lahko psi še vedno ločijo druge manj izrazite vonjave.

IMG_4764-2

Sposobnosti za voh se seveda razlikujejo glede na velikost, pasmo, dolžino nosu ter celo barvo kožuha. Kljub temu pa je znanstveno dokazano dejstvo, da ima pes vsaj 44-krat boljši nos kot človek. Z rednim delom, se njihove sposobnosti diskriminacije vonjav razvijajo še dodatno, prav tako pa tudi njihove mentalne sposobnosti.

Ponuditi našemu štirinožcu možnost, da aktivno uporablja in razvija svoje naravne sposobnosti, je največje darilo, ki mu ga lahko poklonimo. Večina sodobnih psov dobi hrano od lastnikov, zato jim za preživetje ni potrebno uporabljati čutil in/ali nagonov. Mnogo aktivnosti, ki jih počnemo s svojimi psi (tek, pohodništvo, metanje žoge, agility, ipd.) vključuje hitrost, vzdržljivost, razburjenje, natančnost in kontrolo, le redke pa umirjenost in koncentracijo. Delo z nosom od psa zahteva mirnost in mentalno aktivnost ter stimulira širok spekter njegovih naravnih sposobnosti.

unnamed (2)

 

SLEDARSTVO

Iskanje po sledi je le ena od mnogih oblik dela z nosom. Za razliko od mantrailing ali “air scent” iskanja človeka pa ima prednost, da jo lahko psu postavimo kar sami.

Pri sledarstvu pes v prvi vrsti išče vonj poškodb tal, ki jih je s hojo povzročil polagalec sledi. Intenzivnost teh vonjav je seveda odvisna od podlage. Poškodovana sveža, zelena trava na primer oddaja močnejši vonj kot odtis stopinje na orani njivi.

Cilj iskanja “klasičnega” iskanja po sledi je, da pes počasi in sistematično napreduje iz koraka v korak ter natančno sledi menjavam smeri. Tovrstno delo zahteva veliko koncentracije in je za večino psov mentalno precej naporno.

IMG_0121

UČENJE ISKANJA PO SLEDI

V tem zapisu vam bom predstavila kaj potrebujete, da psa začnete učiti iskanja po sledi in kako se tega lotiti.

1. Oprema za postavitev sledi

– količek ali palica (ki jo lahko zapičite v zemljo)

– priboljški, koščki mesa ali briketi

– travnik s svežo travo (visoko od 5-15 cm)

2. Oprema za delo psa

– oprsnica ali ovratnica

– malo daljši povodec (2-3 m)

3. POSTAVLJANJE SLEDI

– postavite se na teren za sled in si ob levo nogo zapičite količek

– malo pohodite travo na kateri stojite in vanjo položite priboljšek

– nato nadaljujete s hojo po principu stopanja prsti-peta; vsak korak malo “zahodite” in v odtis položite priboljšek

– sled polagate v krogu, iz desne proti levi; sprva naj bo premer kroga 3-4 metre, s treningom pa ga postopno večate

92948472_1148422335512261_1492285802879647744_n

– sled zaključite meter ali dva preden ste se vrnili do količka; ZAPOMNITE SI kje to je (najboljše si je vzeti za orientir kakšno krtino, rožo, ipd.)

V prvi stopnji učenja, mora biti hrana v vsakem koraku. Vedeti morate kje ste postavili sled, da lahko psu pomagate, če jo slučajno izgubi.

4. ISKANJE

– psa pripeljete na sled privezanega na povodec

– kakšen meter pred količkom ga posedete

– prvih nekaj iskanj boste morali z roko pokazati na prvi priboljšek, kasneje pa bo pes sam startal na količek in poiskal prvi košček

– ko z roko pokažete na prvi priboljšek, psu date povelje za iskanje, npr. “išči”, “sled”, “track”, ipd.

– sprva bo pes iskal tudi levo in desno; počasi pa se bo naučil, da hrana vedno leži v isti smeri

– psa držite na povodcu, da ne more v iskanju odtavati daleč od sledi; pustite pa mu, da sam reši “problem”; če obupa, torej neha iskati, mu naslednji košček nakažete z roko

– v kolikor se psu mudi in bi v iskanju izpuščal priboljške, ga ustavljamo s povodcem; pomembno je, da pes poje hrano iz vsakega koraka; ne pustimo mu, da napreduje, dokler ni pojedel prvega koščka v vrsti => na ta način se bo pes naučil počasnega, sistematičnega dela

– ko pes oddela celoten krog in pridete do točke kjer je sledi konec, psu v zadnjo stopinjo vržemo pest hrane (tako, da padejo iz zraka in pes ne vidi, da hrana prihaja od nas) => Na koncu sledi pes dobi večjo nagrado, ki pa mora priti v trenutku, ko pes najde zadnjo stopinjo. Če bi ga nagrada na koncu čakala ves čas, bi se mu celotno sled mudilo, da jo doseže čim prej.

– ko pes poje vse priboljške, ga veselo pohvalite in odpeljete s sledi

Za boljšo predstavo, bomo v prihodnjih dneh objavili video, kjer bo pravilen postopek polaganja in pobiranja sledi predstavljen tudi vizuelno.

unnamed

SLEDARSKE DISCIPLINE

Sledarstva se lahko lotimo kot prostočasne aktivnosti namenjene mentalni zaposlitvi našega psa ali tekmovalne discipline, kjer gre za natančno delo, z veliko pozornosti na detajlih.

V tekmovalni kinologiji obstaja več različnih disciplin sledarstva. Razlikujejo se po zahtevnosti, kompleksnosti in strogosti ocenjevanja. Pri nas se v sledarstvu lahko preizkusite kot del programa IGP (kjer je ena od treh disciplin, poleg poslušnosti in obrambe), IFH (izpiti in tekmovanja sledi same) ter RH-V (reševalsko sledarstvo; v kombinaciji z disciplino poslušnosti & ovir).

Za vsakogar, ki ga tovrstno delo zanima in veseli, se torej izzivov ne manjka. Če bi želeli osnovno stopnjo dela nadgraditi na tekmovalni nivo pa smo vam seveda na voljo za indvidualne treninge.

“Pridi!”

Zanesljiv odpoklic je najpomembnejša vaja, ki jo mora pes usvojiti v življenju, saj njemu omogoča večjo svobodo gibanja, lastniku pa mirnejše sprehode.

Odpoklic pa je tudi ena najzahtevnejših vaj, ki jih skušamo naučiti psa. Glavni razlog zato je, da se uspešen odpoklic pogosto konča z (za psa) neprijetno posledico – npr. prekinitvijo igre z drugim psom, pripenjanjem na povodec, itd. Drugi razlog pa je, da pes večino drugih vaj izvaja v neposredni bližini lastnika, medtem ko je pri odpoklicu oddaljen od njega in ima posledično lastnik nanj manj vpliva. Zato je ključnega pomena, da odpoklic redno nagrajujemo skozi celotno življenje psa in s tem vzdržujemo motivacijo.

Najprej pa moramo seveda vajo učinkovito zgraditi. V nadaljevanju članka sledi štiri stopenjski program, kako se tega lotimo. Primeren je tako za začetnike (psi, ki se prvč učijo te vaje), kot tudi za popravljanje slabega oziroma nezamesljivega odpoklica. V primeru, da spadate v drugo kategorijo, svetujem, da proces učenja začnete z novim, svežim poveljem, npr. če ste prej uporabljali “pridi”, ga zamenjajte za “sem”.

MajaLesar - Saga 3
Foto: Maja Lesar

1. korak – IZGRADNJA POVELJA

  • povelje se uporablja zgolj, ko smo sigurni o pozitivnem odzivu
  • izvedbi odpoklica mora neposredno vedno slediti prijetna posledica, nikoli neprijetna (npr. konec sprehoda, prekinitev igre, ipd.)
  • cilj prvega koraka je, da si ob povelju za odpoklic, pes želi priti do nas, saj se mu ob tem vedno zgodi nekaj izredno prijetnega

vaja 1 : v hiši ali na vrtu, dva ali več družinskih članov, izmenično kličejo psa k sebi; ob vsakem uspešnem odpoklicu, psa primemo za ovratnico in ga nagradimo s hrano ali igro  vaja 2 : naključni odpoklici v hiši, izdatno nagrajeni s hrano, igro ali drugo prijetno aktivnostjo (ljubkovanjem, sprehodom, ipd.)

2. korak – ODPOKLIC NA SPREHODU

  • psa imamo na slednem (10 m) povodcu
  • pustimo mu, da se prosto sprehaja in vohlja, povodec pa se vleče po tleh
  • psa občasno pokličemo k sebi in ga nagradimo
  • če pes ne upošteva odpoklica, poberemo povodec in ga nežno “pocukamo” (ne vlečemo proti sebi)
  • če pes, odpoklica še vedno ne upošteva, stopnjujemo intenziteto dražljaja
  • ko se pes vrne h nam, ga pohvalimo in nagradimo
  • cilj drugega koraka je, da psa naučimo, da imamo nad njim nadzor, tudi kadar je oddaljen od nas in da mu ne bomo pustili nemoteno uveljavljati svoje volje

3. korak – STOPNJEVANJE MOTIVACIJE (vaja 3)

  • v hiši ali na vrtu, delo v paru
  • naš par ima pri sebi slasten priboljšek, mi pa ničesar
  • druga oseba psu pokaže priboljšek, vendar mu ga ne da, nato ga mi poizkušamo odpoklicati h sebi
  • takoj, ko se pes začne premikati v pravo smer, ga veselo hvalimo
  • ko pes pride do nas, ga intenzivno hvalimo in nežno primemo za ovratnico/oprsnico
  • druga oseba prinese priboljšek, s katerim ga nagradimo
  • cilj vaje je psa naučiti, da željeno hrano/igračo/aktivnost dobi le, če najprej pride do vodnika
  • pri izvajanju vaje lahko osebi izmenjujeta vlogi; ko pes usvoji odpoklic od ene vrste priboljškov, uporabimo drugo; uporabimo lahko tudi igračo ali priljubljeno aktivnost
  • ne glede na to kako dolgo traja, da pes pride do nas, ne obupamo ali prekinemo klicanja

4. ODPOKLIC OD NAGRADE (vaja 4)

  • cilj vaje je dvigniti motivacijo psa, da se vrne h nam, s pomočjo plenskega nagona in s tem okrepiti “moč” povelja

1. faza

  • skozi plensko igro in/ali s hrano, psa navadimo, da nam sproščeno hodi med nogami
  • ko to usvoji, stojimo z nogami narazen in mu med nogami mečemo igračo; pes mora za igračo teči med našimi nogami, ko pes ujame igračo, ga povabimo h plenski igri
  • vajo nekajkrat ponovimo – prenehamo dokler je pes še zainteresiran

2. faza

  • psa pustimo v stacionarnem položaju (sedi, prostor) ali ga nekdo drži
  • oddaljimo se in se postavimo nasproti psu na oddaljenosti cca. 10 m
  • psa veselo pokličemo in hvalimo, ko se nam približuje
  • tik preden pride do nas, stopimo v razkorak in med nogami vržemo igračo – ko pes ujame igračo, ga povabimo h plenski igri
  • vajo nekajkrat ponovimo – prenehamo dokler je pes še zainteresiran

3. faza

  • postopoma povečujemo razdaljo in menjamo okolja in situacije v katerih izvajamo vajo

adult beagle walking on grass field

Z dobrim odpoklicem boste tako vi kot vaš pes lahko živeli bolj kvalitetno in mirno življenje! Mi smo za vas pripravili program – sedaj pa ste na vrsti vi. Z rednim in doslednim treningom vemo, da vam bo uspelo. V kolikor potrebujete pomoč pa se lahko vedno obrnete na nas!

Naslovna fotografija: Anja Troha

 

 

 

“obramba” za vsakogar

V zadnjih letih sodobna družba doživlja pravi “doggy boom”… pes kot družinski član, življenjski sopotnik ali celo nadomestilo za otroka. Temu primerno se razvija tudi storitvena industrija – pasje šole, varstva in saloni se množijo kot gobe po dežju. Podobno se dogaja tudi s kinološkimi športi. Medtem, ko discipline kot so agility, rally obedience in mantrailling doživljajo razcvet pa IPO – najstarejši med kinološkimi športi – počasi tone v pozabo.

Večina laikov IPO (po novem IGP) pozna po disciplini obrambe, čeprav je program dejansko sestavljen iz treh disciplin – sledi, poslušnosti in obrambe. Priljubljen je predvsem pri kinologih “stare šole” ter nekaterih mlajših lastnikih delovnih pasem kot so belgijski in nemški ovčar.

Splošno je razširjeno mnenje, da psi, ki trenirajo obrambo postanejo agresivni in niso primerni za vrvež vsakodnevnega življenja. Znano je tudi, da se pri treningih obrambe marsikdo poslužuje grobih, korekcijskih metod, kar še dodatno odvrne potencialne  udeležence.

Vendar, ali je vse to res? Kot vedno, ima vsaka zgodba dve plati.

Foto: Anja Troha
Foto: Anja Troha

Če zelo poenostavimo, pri treningih obrambe psi zagrizejo v zaščitni rokav, ki ga nosi t.i. marker ter se z njim borijo. Da psa te reakcije naučimo, se sprva dela na igračo (klobaso), nato na blazino za grizenje in na koncu na rokave različnih velikosti in trdot. Vse pa se torej začne z IGRO. In igra lahko tudi ostane, v kolikor ima pes dovolj plenskega nagona, marker pa dovolj znanja ter občutka za psa.

Za grizenje rokava lahko namreč marker proži enega ali kombinacijo dveh nagonov – PLENSKEGA in OBRAMBNEGA. Pri slednjem, se pes počuti ogroženega in ugrizne iz potrebe po obrambi sebe oziroma želje po dominiranju nasprotnika. Pri aktivaciji obramnega nagona psa naučimo, da na grožnjo reagira z ugrizom. Od tod izvira tudi stereotip, da psi, ki trenirajo obrambo postanejo agresivni.

Nasprotno, pri aktiviranju plenskega nagona, psu celoten trening predstavlja zgolj igro, rokav, ki ga grize pa igračo. Ta način treninga psu krepi samozavest, razvija odnos z vodnikom, predstavlja konkretno fizično aktivnost in ventil za plenski nagon. V kolikor je pes bolj plašne narave, se verjetnost za agresijo zmanjša, saj se skozi redno “premagovanje markerja” začne počutiti močnejšega in bolj sigurnega.

Skratka, treningi obrambe, ki temeljijo

Processed with VSCO with f2 preset
Foto: Pavlina Mueller

na plenskem nagonu,  so primerni za VSE. Lahko se ga lotite s klasičnimi IPO pasmami, kot so nemški ovčar, doberman ali rottweiler pa tudi z ne-tipičnimi, kot so beli ali veliki švicarski ovčar, border collie, jack russel. Pomembno je le, da imajo psi dovolj želje po delu in da najdete markerja z malo posluha in razumevanja za “drugačne” 😉 Morda vas bo delo potegnilo in se boste lotili celotnega IPO programa ali pa boste ostali zgolj pri tedenski “plenski zabavi”. Konec koncev je važno samo, da se oba s psom zabavata in produktivno porabita skupni čas.

 

Naslovna fotografija: Anja Troha

 

 

Tekmovalni…

NOV PROGRAM …

– za pse z zaključenim programom Osnovne poslušnosti in vodnike z željo po aktivnem kinološkem udejstvovanju

10 srečanj, 1x tedensko, 180 eur

Za vodnike, ki željio opravljati izpite po višjih kinoloških programih – BGH, IGP (bivši IPO), obedience, ipd. – ali psa pripraviti na vzrejni pregled.

Program dela se prilagaja željam in potrebam vodnika. Vključuje pa lahko višjo poslušnost, osnove iskanja po sledi, navajanje na strel, itd. Po dogovoru, omogočamo tudi delo na markerja (po programu IPO ali ZTP).

 

 

 

delavnica – učinkovita igra s psom

Igra je najboljši način za utrjevanje odnosa med vami in vašim psom. Pes med igro sprošča svoje naravne nagone, oba pa z redno igro ohranjata fizično in mentalno aktivnost. Ali potrebujete še kakšen dodaten razlog?  poslusnostsaga030

Igra s psom ni le zabaven del življenja s psom. Je način za aktivno preživljanje skupnega
časa, izvrstna rekreacija za psa in vas ter izvrstna motivacija za delo (poslušnost, iskanje, premagovanje ovir, ipd.)

Od tečajnikov pogosto slišim, da njihov pes nima zanimanja za igro oziroma igrače. Ko se problema lotimo skupaj, se večinoma izkaže, da problem ni v psu in njegovih nagonih…

Tri najpogostejše napake vodnikov so:

  • pretrda igrača
  • preveč groba ali dominantna igra
  • premalo animirana igrača oz. premalo vložene energije

 

Cilj delavnice Igra s psom je pasjim lastnikom približati teorijo in prakso za kvalitetno plensko igro. Razložili vam bomo nekaj o nagonih, ki psa motivirajo ter učinkoviti igri. V praktičnem delu delavnice boste delali z “markerjem”, ki bo s svojim znanjem in občutkom za igro psu dodatno razvil zanimanje za igračo ter pod strokovnim vodstvom izboljševali svojo igro.

Aljaž - markiranje

Pri vodenju delavnice se mi bo pridružil Aljaž Janc, marker po programu IPO. V svojih kinoloških začetkih je bil Aljaž aktiven na podočjih rally obedience-a ter reševalnega dela, zadnja leta pa kot marker in vodnik v “kinološki klasiki”.

Za vse udeležence smo v sodelovanju s svetovno znanim proizvajalecem opreme za pse Julius-K9 pripravili tudi darilne vrečke.

 

Datum: 10.11.2018

Lokacija: Pasja šola Šavs, Ljubljana

Cena: 20 eur (15 eur – za trenutne in bivše “šavsarje”)

Prijave na info@shaws.si.

Delavnica je primerna za vse pasme in velikosti psov ter stopnje izkušenosti vodnikov. Število mest je omejeno.

 

 

 

HDR delavnica Ljubljana

DSCF2664Za nami je prva pripravljalna delavnica za tekmovanje Hard Dog Race. V soboto se je zbrala skupina desetih zagnanih, aktivnih pasjeljubcev, ki so pod vodstvom dveh inštruktoric spoznavali različne veščine in znanja, ki psu in vodniku koristijo na progi HDR.

 

DSCF2969

Program smo začeli s treningom premagovanja ovir. Nekatere so bile zelo podobne tistim na tekmah HDR, druge čisto drugačne, vse pa so pomagale krepiti zaupanje psa vodniku in razvijati njegovo agilnost ter pogum. Naslednja faza priprav so bili skupinski štarti. Da psov ne bi preveč obremenili, smo začeli s štarti v trojkah ter postopoma nadaljevali na petorice. Psi so bližino svojih “so-tekmovalcev” prenesli presenetljivo dobro, celo tisti z zgodovino reaktivnosti niso imeli težav. Delavnico smo nadaljevali z uvodom v canicross tek, zaključili pa s skupinskim pohodom na Orle.

 

Cilj programa je bil vodnikom pokazati približne situacije s katerimi se bodo srečali na tekmovanju HDR in preizkusiti kako se psi v teh situacijah znajdejo. Vodniki so na delavnici ustvarilo sproščeno, veselo in visoko motivirano vzdušje, psi pa pokazali zgledno delo in lepo socializirano vedenje.

DSCF3287Avgustovska delavnica, ki se bo dogajala v Bovcu, bo malo drugačna. Izkoristili bomo Sočo, lokalne pohodniške poti in vse ostalo kar nam ponuja pokrajina po kateri bo tekla dejanska trasa slovenske HDR Base. Mesta se hitro polnijo, zato vas vabimo, da pohitite s prijavo.