Tag Archives: trening

Učenje – 2. del

Klasično pogojevanje

… je učenje z asociacijo med dogodki. En dogodek napove drugega, žival se nauči odzvati na prvi dogodek, v pričakovanju drugega.

Pavlov2

Pavlov refleks – pes neposredno pred hranjenjem sliši ton. Hrana pri psu povzroči slinjenje. Ko se pes nauči povezovati med tonom in hrano, ton sam povzroči slinjenje pri psu. “Naučeno” slinjenjeje je refleksno, v pričakovanju hrane.

S klasičnim pogojevanjem lahko psa naučimo na ukaz izvajati vedenja, ki jih je težko izzvati, npr. kihanje, zehanje, renčanje, kopanje, ipd. Najbolj učinkovit način je, da najdemo stimulant, ki zanesljivo izzove vedenje in pred tega uvrstimo nevtralen stimulat, npr. besedno povelje. Z dovolj ponovitvami, bo pes vedenje izvedel zgolj na besedno povelje. Seveda se bo pes vedenja naučil hitreje, če ga za uspešne ponovitve tudi nagradimo.

Operantno pogojevanje

… je instrumentalno učenje. Žival se nauči, da ima njeno vedenje posledice.

ukaz –› odziv –› posledica

Zakon učinka – če je posledica prijetna, bo odziv postal bolj verjeten. Če je posledica neprijetna, bo odziv postal manj verjeten.

Operantno pogojevanje se od klasičnega zelo razlikuje, saj mora žival izvesti vedenje, da doseže stimulant. Razen ukaza, so vsi dogodki pod popolnim nadzorom psa.

Štiri možnosti

– pozitivna nagrada … predstavitev pozitivne posledice po izvršitvi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se usede, pes dobi priboljšek

– negativna nagrada … odvzem negativne posledice po izvrštivi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se usede, psa nehamo daviti z zatezno ovratnico

– pozitivna kazen … predstavitev negativne posledice po izvršitvi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se uleže, psa sunkovito potegnemo pokonci s povodcem

– negativna kazen … odvzem pozitivne posledice po izvrštivi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se uleže, pojemo priboljšek, ki je bil namenjen psu

Uporaba nagrade, pozitivne ali negativne, poveča verjetnost za ponovitev vedenja. Kazen, pozitivna ali negativna, pa zmanjša verjetnost za ponovitev vedenja.

Povzeto po knjigi: Excel-Erated Learning, Pamela J. Reid. 1996. James & Kenneth Publishers, Berkley, ZDA.

 


moj prvi inštruktorski…

Pa je za mano, moj prvi tabor s postojnskim klubom, predvsem pa prvi na katerem sem vodila čisto svojo skupino…

Usklajevati in voditi delo šestih vodnikov in sedmih psov (pa še trenirati zraven) je bil vsekakor velik izziv, vendar dobrodošel in težko pričakovan. K sreči bi si težko želela boljšo ekipo. Vsi trije dnevi so bili polni pozitivne energije, dobro izvedenih iskanj, prijetnega druženja in smeha do solz. Imela sem priložnost (uspešno) reševati tuje probleme, podajati svoje znanje ter usklajevati zahtevnost iskanj s sposobnostmi psa. Učenje pa je dvostranski proces, kolikor sem dala, sem tudi prejela, vsaka izkušnja je neprecenljiva.

Na taboru samem, smo bili precej pisana druščina – gostov s hrvaških klubov UPPH in KOSSP je bilo več kot nas postonjčanov. Tako smo imeli priložnost spoznati en kup novih zanimih vodnikov in psov ter utrjevati medsoseske odnose, jaz pa tudi vaditi svojo pohabljeno hrvaščino 🙂 Taborili smo nekje nad Cerknico. Lokacija je bila zelo lepa, klima pa zelo mrzla, tako da je bilo martinčkanje na ruševinah ultra dobrodošlo. Še en superlativ tabora je bila hrana – boljše in bolj zlate kuharice od Slađane, ne bi mogli najti, treba pa je izpostaviti tudi Matjaževo podpeko.

Kar se tiče mojih mrcin, sta dobro prenesla intenzivnost in obsežnost dela. Vendar so bili trije delovni dnevi čez glavo dovolj, saj sta domov prišla čisto izmučena, danes pa se že cel dan prestavljata iz sonca v senco in nazaj.

Povrhu vsega, sem dobila tudi svoja prva varovanca, Matjaža in Dito. Ko ju gledam, se spomnim svojih začetkov, ko sva z Rhani začeli trenirati pri ERP KD Ljubljana – težko bi našli bolj zagnan in dela željan par. Danes je Rhani dama srednjih let, ki ne trati energije in na katero se lahko vedno zanesem. Jaz pa lahko vse česar me je naučila, prenašam na novega zagnanega vodinka, ki vpija informacije kot spužva in se nikoli ne utrudi kinoloških debat 🙂

Počasi bo dovolj sentimentalnosti. Za konec naj se zahvalim Majdi in delovni skupini B – Mario & Rio, Saša & Scar & Rufi, Mitja & Tobi, Rebeka & Dax, Matjaž & Dita, Tadeja & Kan – hvala za izkazano zaupanje.

s krampom in lopato

Prihodnji teden, nas v Postojni čaka Jožkov tabor. Tabor je namenjen domačim in tujim reševalcem. Vključeval bo treninge iskanja v gozdu in na ruševini, poslušnost in ovire, vrvno tehniko ter teoretična predavanja.

V sklopu priprav na tabor, smo naredili tudi nekaj novih grobov, na naši lokalni “ruševini” v Lažah. Bilo je kar garaško popoldne. “Kot na Golem otoku”, pravi Matjaž. Kramp, lopata, čisto sonce ter veliko, veliko kamenja in betona. Da pa naše garanje ne bi bilo čisto brez nagrade, smo na koncu nove grobove tudi preizkusili…